Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Primož Ramovš (1921- 1999) eden najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja na Slovenskem, začetki sistematičnega opazovanja vremena, obsojenec drugega tržaškega procesa, raziskovalec slovenske moderne
Leta 1850 je Anton Wagner, uradnik cesarsko-kraljeve brzojavne pisarne v Ljubljani, začel sistematično opazovanje vremena. Tako je začela delovati najstarejša meteorološka postaja na Slovenskem. Po ustanovitvi Univerze v Ljubljani je bil tam ustanovljen najprej inštitut, potem pa Zavod za meteorologijo in geodinamiko, pri katerem je delovala tudi seizmološka postaja. Zavod je ustanovil hrvaški geograf Artur Gavazzi, ki je bil tudi prvi profesor geografije na Ljubljanski univerzi. Takrat so na vremenskih postajah opazovali "takozvane vremenske činitelje", pri tem so imeli postaje od I. do IV. reda. Vseh je bilo 180. Na postajah I. reda: Bled, Golnik, Ljubljana, Kočevje, Celje, Maribor, so opazovali vse "činitelje", na postajah II. reda niso opazovali zračnega tlaka, na postajah III. reda poleg tlaka tudi ne vlage. Na postajah IV. reda pa so opazovali le padavine. Za meritve najpomembnejših meteoroloških kazalcev so že imeli ustrezne naprave, ocenjevali so le vetrove, in sicer njihovo smer po strani neba, iz katere pihajo, in njihovo moč po 12-stopenjski lestvici. Ocenjevali so tudi stopnjo oblačnosti in s štirimi heliografi, ki so bili na Golniku, v Rogaški Slatini, v Mariboru in Rušah, število ur sončnega obsevanja.
Politični delavec in narodni heroj Josip Tomažič Pinko se je rodil leta 1915 na Opčinah pri Trstu. Že med študijem se je pridružil mladinskim narodnjaškim krogom in postal član Komunistične partije Italije. 1939. leta je začel sodelovati z ilegalno organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) in od nje prevzel orožje, namenjeno za vstajo na Primorskem ob italijanskem napadu na Jugoslavijo. Poleti 1940 so ga italijanske oblasti aretirale in na drugem tržaškem procesu obsodile na smrt. Pinka Tomažiča so s še štirimi tovariši po usmrtitvi na Opčinah oblasti skrivaj pokopale v Vilorbi pri Trevisu, po drugi svetovni vojni pa so njegove posmrtne ostanke prenesli na pokopališče v Trstu.
Primoža Ramovša uvrščamo med najpomembnejše glasbene ustvarjalce 20. stoletja na Slovenskem. Čeprav se je njegovo ustvarjalno delo nanašalo predvsem na orkestralno, koncertno in komorno ter solistično instrumentalno glasbo, je bil kot eden izmed učencev Slavka Osterca in njegov zadnji diplomant najuspešnejši in najprodornejši v iskanju novega. V ustvarjalnem pogledu se je Ramovš najprej navezal na neoklasicizem in barok, potem pa je po krajšem obdobju dodekafonije in totalne organizacije zvočnega gradiva v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sprejel najnovejša glasbena iskanja. **Posnetek* Bil je izjemno plodovit ustvarjalec, preizkusil se je na skoraj vseh oblikovnih in vsebinskih glasbenih področjih in ustvaril številna antologijska dela trajne vrednosti. Rodil se je na današnji dan pred 100 leti v Ljubljani.
Dušan Pirjevec, zgodovinar, teoretik in publicist, se je med študijem razvil v literarnega znanstvenika empirično-historične smeri in se odmikal od revolucionarne ideologije. Raziskoval je slovensko moderno in njene zveze s svetovno književnostjo. V javnosti so močno odmevale njegove kritike in polemike, še zlasti polemiki z Dobrico Čosićem o narodnostnem vprašanju in s sodelavci revije Perspektive o njihovi idejni in kulturni usmeritvi. Razvil je tezo o zavrtem gibanju slovenskega naroda ter jo povezal z razlago strukturno-razvojnih značilnosti slovenske literature. S svojimi pogledi je imel velik vpliv na mlajše literarne teoretike, kritike in publiciste, zastopniki vladajoče ideologije in del tradicionalno usmerjene humanistične inteligence pa so ga ostro zavračali. Dušan Pirjevec se je pred 100 leti rodil v Solkanu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Primož Ramovš (1921- 1999) eden najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja na Slovenskem, začetki sistematičnega opazovanja vremena, obsojenec drugega tržaškega procesa, raziskovalec slovenske moderne
Leta 1850 je Anton Wagner, uradnik cesarsko-kraljeve brzojavne pisarne v Ljubljani, začel sistematično opazovanje vremena. Tako je začela delovati najstarejša meteorološka postaja na Slovenskem. Po ustanovitvi Univerze v Ljubljani je bil tam ustanovljen najprej inštitut, potem pa Zavod za meteorologijo in geodinamiko, pri katerem je delovala tudi seizmološka postaja. Zavod je ustanovil hrvaški geograf Artur Gavazzi, ki je bil tudi prvi profesor geografije na Ljubljanski univerzi. Takrat so na vremenskih postajah opazovali "takozvane vremenske činitelje", pri tem so imeli postaje od I. do IV. reda. Vseh je bilo 180. Na postajah I. reda: Bled, Golnik, Ljubljana, Kočevje, Celje, Maribor, so opazovali vse "činitelje", na postajah II. reda niso opazovali zračnega tlaka, na postajah III. reda poleg tlaka tudi ne vlage. Na postajah IV. reda pa so opazovali le padavine. Za meritve najpomembnejših meteoroloških kazalcev so že imeli ustrezne naprave, ocenjevali so le vetrove, in sicer njihovo smer po strani neba, iz katere pihajo, in njihovo moč po 12-stopenjski lestvici. Ocenjevali so tudi stopnjo oblačnosti in s štirimi heliografi, ki so bili na Golniku, v Rogaški Slatini, v Mariboru in Rušah, število ur sončnega obsevanja.
Politični delavec in narodni heroj Josip Tomažič Pinko se je rodil leta 1915 na Opčinah pri Trstu. Že med študijem se je pridružil mladinskim narodnjaškim krogom in postal član Komunistične partije Italije. 1939. leta je začel sodelovati z ilegalno organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) in od nje prevzel orožje, namenjeno za vstajo na Primorskem ob italijanskem napadu na Jugoslavijo. Poleti 1940 so ga italijanske oblasti aretirale in na drugem tržaškem procesu obsodile na smrt. Pinka Tomažiča so s še štirimi tovariši po usmrtitvi na Opčinah oblasti skrivaj pokopale v Vilorbi pri Trevisu, po drugi svetovni vojni pa so njegove posmrtne ostanke prenesli na pokopališče v Trstu.
Primoža Ramovša uvrščamo med najpomembnejše glasbene ustvarjalce 20. stoletja na Slovenskem. Čeprav se je njegovo ustvarjalno delo nanašalo predvsem na orkestralno, koncertno in komorno ter solistično instrumentalno glasbo, je bil kot eden izmed učencev Slavka Osterca in njegov zadnji diplomant najuspešnejši in najprodornejši v iskanju novega. V ustvarjalnem pogledu se je Ramovš najprej navezal na neoklasicizem in barok, potem pa je po krajšem obdobju dodekafonije in totalne organizacije zvočnega gradiva v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sprejel najnovejša glasbena iskanja. **Posnetek* Bil je izjemno plodovit ustvarjalec, preizkusil se je na skoraj vseh oblikovnih in vsebinskih glasbenih področjih in ustvaril številna antologijska dela trajne vrednosti. Rodil se je na današnji dan pred 100 leti v Ljubljani.
Dušan Pirjevec, zgodovinar, teoretik in publicist, se je med študijem razvil v literarnega znanstvenika empirično-historične smeri in se odmikal od revolucionarne ideologije. Raziskoval je slovensko moderno in njene zveze s svetovno književnostjo. V javnosti so močno odmevale njegove kritike in polemike, še zlasti polemiki z Dobrico Čosićem o narodnostnem vprašanju in s sodelavci revije Perspektive o njihovi idejni in kulturni usmeritvi. Razvil je tezo o zavrtem gibanju slovenskega naroda ter jo povezal z razlago strukturno-razvojnih značilnosti slovenske literature. S svojimi pogledi je imel velik vpliv na mlajše literarne teoretike, kritike in publiciste, zastopniki vladajoče ideologije in del tradicionalno usmerjene humanistične inteligence pa so ga ostro zavračali. Dušan Pirjevec se je pred 100 leti rodil v Solkanu.
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov