Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

29. marec

29.03.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rudolf Maister – Vojanov (1874-1934) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine, inovator v zdravstvu 17. stoletja, rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka, nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah

Santorio Santorio je leta 1582 v Padovi promoviral iz medicine in v naslednjih letih opravljal zasebno zdravniško prakso v severni Italiji in hrvaškem Primorju. Med drugim je bil osebni zdravnik rodbin Zrinjskih in Frankopanov ter zdravnik na dvoru poljskega kralja Sigismunda III. Pozneje je postal najbolj cenjen zdravnik v Benetkah. Santoria štejejo za začetnika eksperimentalne medicine in ustanovitelja iatrofizične šole – razlaganja bolezni s kemičnimi spremembami v organizmu. Pomembno je bilo njegovo prijateljstvo z Galilejem. Tako je za rabo v medicinski praksi prilagodil več njegovih izumov ter leta 1612 razvil klinični termometer in leta 1602 pulzno uro, napravo za merjenje ritma srčnega utripa. Za lastne potrebe je izumil, izpopolnil in prilagodil še vrsto drugih naprav, med njimi napravo za izločanje kamnov iz sečnega mehurja, anemometer, napravo za merjenje hitrosti vetra, higrometer, pripomoček za merjenje relativne vlažnosti zraka, ter napisal več strokovnih knjig. Zdravnik Santorio Santorio (prvotni družinski priimek je bil menda Svetina) se je rodil v Kopru leta 1561.

Botanik Franc Hladnik je gimnazijsko, filozofsko in teološko šolanje končal v Ljubljani ter bil leta 1795 posvečen v duhovnika. Bil je predavatelj na nekaterih ljubljanskih šolah, leta 1810 pa je ustanovil ljubljanski botanični vrt – ustanovo, ki brez prekinitve deluje do danes. To pa ni bila edina njegova zasluga za slovensko botaniko. Sestavil je tudi herbarij kranjske flore in ga skupaj z zapiski o rastiščih daroval Deželnemu muzeju v Ljubljani. Franc Hladnik je leta 1819 na Čavnu na Trnovskem gozdu odkril novi rastlinski rod kobulnic, ki jo je šele leta 1831 opisal in po njem imenoval Reichenbach kot hladnikovka. Rastlina, ki jo je našel, je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia). Je naš edini rodovni endemit in raste na zelo majhnem območju na Trnovskem gozdu. Franc Hladnik se je rodil leta 1773 v Idriji.

General Rudolf Maister je ena najpomembnejših osebnosti slovenskega 20. stoletja. Del otroštva je preživel v Kamniku, zgodaj ostal brez očeta ter z osemnajstimi leti postal gojenec domobranske kadetnice na Dunaju in nato častnik avstro-ogrske armade. Po izobraževanju v Ljubljani in na častniški šoli tretjega armadnega zbora v Gradcu je med drugim služboval v Celovcu, Przemyślu, Celju in Mariboru. Odlikovala sta ga literarni talent in izrazita javno izražana slovenska narodna zavednost, zaradi katere si je nakopal očitke, nadzor in tudi kazenske ukrepe nadrejenih. Ob koncu prve svetovne vojne in razpadu monarhije je prevzel vojaško oblast v Mariboru, ki je imel nemško govorečo večino, toda že bližnja okolica je bila prevladujoče slovenska. Narodni svet za Štajersko mu je podelil čin generala in s tem najvišji vojaški položaj v mestu. Z odpustom nemškega vojaštva in mobilizacijo slovenskega je z najbližjimi sodelavci v nekaj dneh zbral približno 4.000 mož, ki so sestavljali prvo redno vojsko s slovenskimi častniki in slovenskim poveljniškim jezikom v zgodovini. Z njo je na najprej širšem štajerskem območju dosegel, da je velik del narodnostnega in govornega območja, prišel pod jugoslovansko oziroma slovensko upravo. Razmejitev je bila opravljena v veliki meri skladno s škofijsko mejo, kot jo je ob preselitvi sedeža Lavantinske škofije iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor pol stoletja prej razmejil škof Anton Martin Slomšek.
»Ti prvikrat junaško kri
k zastavi slave si pozval
in prvikrat, kar svet stoji,
pod njo slovensko vojsko zbral,
da prvikrat je za teboj
šla v boj zares za narod svoj

Je v Odi generalu Rudolfu Maistru ob odkritju spomenika v Mariboru leta 1987 zapisal pesnik Janez Menart. Skladatelj Slavko Avsenik mlajši pa je pred 20. leti napisal »Maistrovo koračnico«. Posnetek* General in avtor dveh pesniških zbirk Rudolf Maister Vojanov se je rodil leta 1874 v Kamniku.

Na velikonočni ponedeljek, 29. marca leta 1937, sta dva snežna plazova s Storžiča zasula devet tržiških smučarjev. To je bila najhujša tovrstna nesreča na Slovenskem dotlej in je spodbudila nastanek reševalnega odseka pri tedanji podružnici Slovenskega planinskega društva Tržič.


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

29. marec

29.03.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rudolf Maister – Vojanov (1874-1934) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine, inovator v zdravstvu 17. stoletja, rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka, nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah

Santorio Santorio je leta 1582 v Padovi promoviral iz medicine in v naslednjih letih opravljal zasebno zdravniško prakso v severni Italiji in hrvaškem Primorju. Med drugim je bil osebni zdravnik rodbin Zrinjskih in Frankopanov ter zdravnik na dvoru poljskega kralja Sigismunda III. Pozneje je postal najbolj cenjen zdravnik v Benetkah. Santoria štejejo za začetnika eksperimentalne medicine in ustanovitelja iatrofizične šole – razlaganja bolezni s kemičnimi spremembami v organizmu. Pomembno je bilo njegovo prijateljstvo z Galilejem. Tako je za rabo v medicinski praksi prilagodil več njegovih izumov ter leta 1612 razvil klinični termometer in leta 1602 pulzno uro, napravo za merjenje ritma srčnega utripa. Za lastne potrebe je izumil, izpopolnil in prilagodil še vrsto drugih naprav, med njimi napravo za izločanje kamnov iz sečnega mehurja, anemometer, napravo za merjenje hitrosti vetra, higrometer, pripomoček za merjenje relativne vlažnosti zraka, ter napisal več strokovnih knjig. Zdravnik Santorio Santorio (prvotni družinski priimek je bil menda Svetina) se je rodil v Kopru leta 1561.

Botanik Franc Hladnik je gimnazijsko, filozofsko in teološko šolanje končal v Ljubljani ter bil leta 1795 posvečen v duhovnika. Bil je predavatelj na nekaterih ljubljanskih šolah, leta 1810 pa je ustanovil ljubljanski botanični vrt – ustanovo, ki brez prekinitve deluje do danes. To pa ni bila edina njegova zasluga za slovensko botaniko. Sestavil je tudi herbarij kranjske flore in ga skupaj z zapiski o rastiščih daroval Deželnemu muzeju v Ljubljani. Franc Hladnik je leta 1819 na Čavnu na Trnovskem gozdu odkril novi rastlinski rod kobulnic, ki jo je šele leta 1831 opisal in po njem imenoval Reichenbach kot hladnikovka. Rastlina, ki jo je našel, je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia). Je naš edini rodovni endemit in raste na zelo majhnem območju na Trnovskem gozdu. Franc Hladnik se je rodil leta 1773 v Idriji.

General Rudolf Maister je ena najpomembnejših osebnosti slovenskega 20. stoletja. Del otroštva je preživel v Kamniku, zgodaj ostal brez očeta ter z osemnajstimi leti postal gojenec domobranske kadetnice na Dunaju in nato častnik avstro-ogrske armade. Po izobraževanju v Ljubljani in na častniški šoli tretjega armadnega zbora v Gradcu je med drugim služboval v Celovcu, Przemyślu, Celju in Mariboru. Odlikovala sta ga literarni talent in izrazita javno izražana slovenska narodna zavednost, zaradi katere si je nakopal očitke, nadzor in tudi kazenske ukrepe nadrejenih. Ob koncu prve svetovne vojne in razpadu monarhije je prevzel vojaško oblast v Mariboru, ki je imel nemško govorečo večino, toda že bližnja okolica je bila prevladujoče slovenska. Narodni svet za Štajersko mu je podelil čin generala in s tem najvišji vojaški položaj v mestu. Z odpustom nemškega vojaštva in mobilizacijo slovenskega je z najbližjimi sodelavci v nekaj dneh zbral približno 4.000 mož, ki so sestavljali prvo redno vojsko s slovenskimi častniki in slovenskim poveljniškim jezikom v zgodovini. Z njo je na najprej širšem štajerskem območju dosegel, da je velik del narodnostnega in govornega območja, prišel pod jugoslovansko oziroma slovensko upravo. Razmejitev je bila opravljena v veliki meri skladno s škofijsko mejo, kot jo je ob preselitvi sedeža Lavantinske škofije iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor pol stoletja prej razmejil škof Anton Martin Slomšek.
»Ti prvikrat junaško kri
k zastavi slave si pozval
in prvikrat, kar svet stoji,
pod njo slovensko vojsko zbral,
da prvikrat je za teboj
šla v boj zares za narod svoj

Je v Odi generalu Rudolfu Maistru ob odkritju spomenika v Mariboru leta 1987 zapisal pesnik Janez Menart. Skladatelj Slavko Avsenik mlajši pa je pred 20. leti napisal »Maistrovo koračnico«. Posnetek* General in avtor dveh pesniških zbirk Rudolf Maister Vojanov se je rodil leta 1874 v Kamniku.

Na velikonočni ponedeljek, 29. marca leta 1937, sta dva snežna plazova s Storžiča zasula devet tržiških smučarjev. To je bila najhujša tovrstna nesreča na Slovenskem dotlej in je spodbudila nastanek reševalnega odseka pri tedanji podružnici Slovenskega planinskega društva Tržič.


05.06.2023

10. junij - mornar na vojni ladji »Szent Istvan«

Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika


05.06.2023

9. junij - 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije

Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča


05.06.2023

8. junij - Primož Trubar za 505. rojstni dan dobi vrtnico

Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju


05.06.2023

7. junij - dan slovenskih izgnancev

Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.06.2023

6. junij - »Dol z rdečo buržoazijo!« (1968)

Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra


05.06.2023

5. junij - politično motiviran umor študenta - protestnika (1937)

Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani


29.05.2023

4. junij - pred 100 leti se je rodil škof dr. Vekoslav Grmič

“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

3. junij - 300 let od rojstva utemeljitelja naše botanične vede

Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

2. junij - prisega vojakov v učnih centrih Teritorialne obrambe

Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo


29.05.2023

1. junij - 160 let železniške povezava Celovca z Mariborom

Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

31. maj - prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah

Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem


29.05.2023

30. maj - politično preslišana Majniška deklaracija

Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

29. maj - dr. Ivan Šušteršič (1863) zagovornik trialistične ureditve monarhije

»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

28. maj - 120 let Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko

Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

27. maj - Angleški potopisec Edward Brown in polihistor Janez V. Valvazor

»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

26. maj - 80 let trilogije "Bobri" Janeza Jalna

Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

25. maj - Janez Polda, smučarski skakalec, ki je prestavljal meje

Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

24. maj - Branka Jurca, urednica Cicibana in književnica

Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

23. maj - Pekrski dogodki 1991, uvod v jugoslovanske vojne

Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar


21.05.2023

22. maj - 70 let od »druge agrarne reforme« (1953)

Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 25 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov