Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rudolf Maister – Vojanov (1874-1934) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine, inovator v zdravstvu 17. stoletja, rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka, nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Santorio Santorio je leta 1582 v Padovi promoviral iz medicine in v naslednjih letih opravljal zasebno zdravniško prakso v severni Italiji in hrvaškem Primorju. Med drugim je bil osebni zdravnik rodbin Zrinjskih in Frankopanov ter zdravnik na dvoru poljskega kralja Sigismunda III. Pozneje je postal najbolj cenjen zdravnik v Benetkah. Santoria štejejo za začetnika eksperimentalne medicine in ustanovitelja iatrofizične šole – razlaganja bolezni s kemičnimi spremembami v organizmu. Pomembno je bilo njegovo prijateljstvo z Galilejem. Tako je za rabo v medicinski praksi prilagodil več njegovih izumov ter leta 1612 razvil klinični termometer in leta 1602 pulzno uro, napravo za merjenje ritma srčnega utripa. Za lastne potrebe je izumil, izpopolnil in prilagodil še vrsto drugih naprav, med njimi napravo za izločanje kamnov iz sečnega mehurja, anemometer, napravo za merjenje hitrosti vetra, higrometer, pripomoček za merjenje relativne vlažnosti zraka, ter napisal več strokovnih knjig. Zdravnik Santorio Santorio (prvotni družinski priimek je bil menda Svetina) se je rodil v Kopru leta 1561.
Botanik Franc Hladnik je gimnazijsko, filozofsko in teološko šolanje končal v Ljubljani ter bil leta 1795 posvečen v duhovnika. Bil je predavatelj na nekaterih ljubljanskih šolah, leta 1810 pa je ustanovil ljubljanski botanični vrt – ustanovo, ki brez prekinitve deluje do danes. To pa ni bila edina njegova zasluga za slovensko botaniko. Sestavil je tudi herbarij kranjske flore in ga skupaj z zapiski o rastiščih daroval Deželnemu muzeju v Ljubljani. Franc Hladnik je leta 1819 na Čavnu na Trnovskem gozdu odkril novi rastlinski rod kobulnic, ki jo je šele leta 1831 opisal in po njem imenoval Reichenbach kot hladnikovka. Rastlina, ki jo je našel, je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia). Je naš edini rodovni endemit in raste na zelo majhnem območju na Trnovskem gozdu. Franc Hladnik se je rodil leta 1773 v Idriji.
General Rudolf Maister je ena najpomembnejših osebnosti slovenskega 20. stoletja. Del otroštva je preživel v Kamniku, zgodaj ostal brez očeta ter z osemnajstimi leti postal gojenec domobranske kadetnice na Dunaju in nato častnik avstro-ogrske armade. Po izobraževanju v Ljubljani in na častniški šoli tretjega armadnega zbora v Gradcu je med drugim služboval v Celovcu, Przemyślu, Celju in Mariboru. Odlikovala sta ga literarni talent in izrazita javno izražana slovenska narodna zavednost, zaradi katere si je nakopal očitke, nadzor in tudi kazenske ukrepe nadrejenih. Ob koncu prve svetovne vojne in razpadu monarhije je prevzel vojaško oblast v Mariboru, ki je imel nemško govorečo večino, toda že bližnja okolica je bila prevladujoče slovenska. Narodni svet za Štajersko mu je podelil čin generala in s tem najvišji vojaški položaj v mestu. Z odpustom nemškega vojaštva in mobilizacijo slovenskega je z najbližjimi sodelavci v nekaj dneh zbral približno 4.000 mož, ki so sestavljali prvo redno vojsko s slovenskimi častniki in slovenskim poveljniškim jezikom v zgodovini. Z njo je na najprej širšem štajerskem območju dosegel, da je velik del narodnostnega in govornega območja, prišel pod jugoslovansko oziroma slovensko upravo. Razmejitev je bila opravljena v veliki meri skladno s škofijsko mejo, kot jo je ob preselitvi sedeža Lavantinske škofije iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor pol stoletja prej razmejil škof Anton Martin Slomšek.
»Ti prvikrat junaško kri
k zastavi slave si pozval
in prvikrat, kar svet stoji,
pod njo slovensko vojsko zbral,
da prvikrat je za teboj
šla v boj zares za narod svoj.«
Je v Odi generalu Rudolfu Maistru ob odkritju spomenika v Mariboru leta 1987 zapisal pesnik Janez Menart. Skladatelj Slavko Avsenik mlajši pa je pred 20. leti napisal »Maistrovo koračnico«. Posnetek* General in avtor dveh pesniških zbirk Rudolf Maister Vojanov se je rodil leta 1874 v Kamniku.
Na velikonočni ponedeljek, 29. marca leta 1937, sta dva snežna plazova s Storžiča zasula devet tržiških smučarjev. To je bila najhujša tovrstna nesreča na Slovenskem dotlej in je spodbudila nastanek reševalnega odseka pri tedanji podružnici Slovenskega planinskega društva Tržič.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rudolf Maister – Vojanov (1874-1934) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine, inovator v zdravstvu 17. stoletja, rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka, nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Santorio Santorio je leta 1582 v Padovi promoviral iz medicine in v naslednjih letih opravljal zasebno zdravniško prakso v severni Italiji in hrvaškem Primorju. Med drugim je bil osebni zdravnik rodbin Zrinjskih in Frankopanov ter zdravnik na dvoru poljskega kralja Sigismunda III. Pozneje je postal najbolj cenjen zdravnik v Benetkah. Santoria štejejo za začetnika eksperimentalne medicine in ustanovitelja iatrofizične šole – razlaganja bolezni s kemičnimi spremembami v organizmu. Pomembno je bilo njegovo prijateljstvo z Galilejem. Tako je za rabo v medicinski praksi prilagodil več njegovih izumov ter leta 1612 razvil klinični termometer in leta 1602 pulzno uro, napravo za merjenje ritma srčnega utripa. Za lastne potrebe je izumil, izpopolnil in prilagodil še vrsto drugih naprav, med njimi napravo za izločanje kamnov iz sečnega mehurja, anemometer, napravo za merjenje hitrosti vetra, higrometer, pripomoček za merjenje relativne vlažnosti zraka, ter napisal več strokovnih knjig. Zdravnik Santorio Santorio (prvotni družinski priimek je bil menda Svetina) se je rodil v Kopru leta 1561.
Botanik Franc Hladnik je gimnazijsko, filozofsko in teološko šolanje končal v Ljubljani ter bil leta 1795 posvečen v duhovnika. Bil je predavatelj na nekaterih ljubljanskih šolah, leta 1810 pa je ustanovil ljubljanski botanični vrt – ustanovo, ki brez prekinitve deluje do danes. To pa ni bila edina njegova zasluga za slovensko botaniko. Sestavil je tudi herbarij kranjske flore in ga skupaj z zapiski o rastiščih daroval Deželnemu muzeju v Ljubljani. Franc Hladnik je leta 1819 na Čavnu na Trnovskem gozdu odkril novi rastlinski rod kobulnic, ki jo je šele leta 1831 opisal in po njem imenoval Reichenbach kot hladnikovka. Rastlina, ki jo je našel, je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia). Je naš edini rodovni endemit in raste na zelo majhnem območju na Trnovskem gozdu. Franc Hladnik se je rodil leta 1773 v Idriji.
General Rudolf Maister je ena najpomembnejših osebnosti slovenskega 20. stoletja. Del otroštva je preživel v Kamniku, zgodaj ostal brez očeta ter z osemnajstimi leti postal gojenec domobranske kadetnice na Dunaju in nato častnik avstro-ogrske armade. Po izobraževanju v Ljubljani in na častniški šoli tretjega armadnega zbora v Gradcu je med drugim služboval v Celovcu, Przemyślu, Celju in Mariboru. Odlikovala sta ga literarni talent in izrazita javno izražana slovenska narodna zavednost, zaradi katere si je nakopal očitke, nadzor in tudi kazenske ukrepe nadrejenih. Ob koncu prve svetovne vojne in razpadu monarhije je prevzel vojaško oblast v Mariboru, ki je imel nemško govorečo večino, toda že bližnja okolica je bila prevladujoče slovenska. Narodni svet za Štajersko mu je podelil čin generala in s tem najvišji vojaški položaj v mestu. Z odpustom nemškega vojaštva in mobilizacijo slovenskega je z najbližjimi sodelavci v nekaj dneh zbral približno 4.000 mož, ki so sestavljali prvo redno vojsko s slovenskimi častniki in slovenskim poveljniškim jezikom v zgodovini. Z njo je na najprej širšem štajerskem območju dosegel, da je velik del narodnostnega in govornega območja, prišel pod jugoslovansko oziroma slovensko upravo. Razmejitev je bila opravljena v veliki meri skladno s škofijsko mejo, kot jo je ob preselitvi sedeža Lavantinske škofije iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor pol stoletja prej razmejil škof Anton Martin Slomšek.
»Ti prvikrat junaško kri
k zastavi slave si pozval
in prvikrat, kar svet stoji,
pod njo slovensko vojsko zbral,
da prvikrat je za teboj
šla v boj zares za narod svoj.«
Je v Odi generalu Rudolfu Maistru ob odkritju spomenika v Mariboru leta 1987 zapisal pesnik Janez Menart. Skladatelj Slavko Avsenik mlajši pa je pred 20. leti napisal »Maistrovo koračnico«. Posnetek* General in avtor dveh pesniških zbirk Rudolf Maister Vojanov se je rodil leta 1874 v Kamniku.
Na velikonočni ponedeljek, 29. marca leta 1937, sta dva snežna plazova s Storžiča zasula devet tržiških smučarjev. To je bila najhujša tovrstna nesreča na Slovenskem dotlej in je spodbudila nastanek reševalnega odseka pri tedanji podružnici Slovenskega planinskega društva Tržič.
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Neveljaven email naslov