Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rudolf Maister – Vojanov (1874-1934) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine, inovator v zdravstvu 17. stoletja, rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka, nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Santorio Santorio je leta 1582 v Padovi promoviral iz medicine in v naslednjih letih opravljal zasebno zdravniško prakso v severni Italiji in hrvaškem Primorju. Med drugim je bil osebni zdravnik rodbin Zrinjskih in Frankopanov ter zdravnik na dvoru poljskega kralja Sigismunda III. Pozneje je postal najbolj cenjen zdravnik v Benetkah. Santoria štejejo za začetnika eksperimentalne medicine in ustanovitelja iatrofizične šole – razlaganja bolezni s kemičnimi spremembami v organizmu. Pomembno je bilo njegovo prijateljstvo z Galilejem. Tako je za rabo v medicinski praksi prilagodil več njegovih izumov ter leta 1612 razvil klinični termometer in leta 1602 pulzno uro, napravo za merjenje ritma srčnega utripa. Za lastne potrebe je izumil, izpopolnil in prilagodil še vrsto drugih naprav, med njimi napravo za izločanje kamnov iz sečnega mehurja, anemometer, napravo za merjenje hitrosti vetra, higrometer, pripomoček za merjenje relativne vlažnosti zraka, ter napisal več strokovnih knjig. Zdravnik Santorio Santorio (prvotni družinski priimek je bil menda Svetina) se je rodil v Kopru leta 1561.
Botanik Franc Hladnik je gimnazijsko, filozofsko in teološko šolanje končal v Ljubljani ter bil leta 1795 posvečen v duhovnika. Bil je predavatelj na nekaterih ljubljanskih šolah, leta 1810 pa je ustanovil ljubljanski botanični vrt – ustanovo, ki brez prekinitve deluje do danes. To pa ni bila edina njegova zasluga za slovensko botaniko. Sestavil je tudi herbarij kranjske flore in ga skupaj z zapiski o rastiščih daroval Deželnemu muzeju v Ljubljani. Franc Hladnik je leta 1819 na Čavnu na Trnovskem gozdu odkril novi rastlinski rod kobulnic, ki jo je šele leta 1831 opisal in po njem imenoval Reichenbach kot hladnikovka. Rastlina, ki jo je našel, je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia). Je naš edini rodovni endemit in raste na zelo majhnem območju na Trnovskem gozdu. Franc Hladnik se je rodil leta 1773 v Idriji.
General Rudolf Maister je ena najpomembnejših osebnosti slovenskega 20. stoletja. Del otroštva je preživel v Kamniku, zgodaj ostal brez očeta ter z osemnajstimi leti postal gojenec domobranske kadetnice na Dunaju in nato častnik avstro-ogrske armade. Po izobraževanju v Ljubljani in na častniški šoli tretjega armadnega zbora v Gradcu je med drugim služboval v Celovcu, Przemyślu, Celju in Mariboru. Odlikovala sta ga literarni talent in izrazita javno izražana slovenska narodna zavednost, zaradi katere si je nakopal očitke, nadzor in tudi kazenske ukrepe nadrejenih. Ob koncu prve svetovne vojne in razpadu monarhije je prevzel vojaško oblast v Mariboru, ki je imel nemško govorečo večino, toda že bližnja okolica je bila prevladujoče slovenska. Narodni svet za Štajersko mu je podelil čin generala in s tem najvišji vojaški položaj v mestu. Z odpustom nemškega vojaštva in mobilizacijo slovenskega je z najbližjimi sodelavci v nekaj dneh zbral približno 4.000 mož, ki so sestavljali prvo redno vojsko s slovenskimi častniki in slovenskim poveljniškim jezikom v zgodovini. Z njo je na najprej širšem štajerskem območju dosegel, da je velik del narodnostnega in govornega območja, prišel pod jugoslovansko oziroma slovensko upravo. Razmejitev je bila opravljena v veliki meri skladno s škofijsko mejo, kot jo je ob preselitvi sedeža Lavantinske škofije iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor pol stoletja prej razmejil škof Anton Martin Slomšek.
»Ti prvikrat junaško kri
k zastavi slave si pozval
in prvikrat, kar svet stoji,
pod njo slovensko vojsko zbral,
da prvikrat je za teboj
šla v boj zares za narod svoj.«
Je v Odi generalu Rudolfu Maistru ob odkritju spomenika v Mariboru leta 1987 zapisal pesnik Janez Menart. Skladatelj Slavko Avsenik mlajši pa je pred 20. leti napisal »Maistrovo koračnico«. Posnetek* General in avtor dveh pesniških zbirk Rudolf Maister Vojanov se je rodil leta 1874 v Kamniku.
Na velikonočni ponedeljek, 29. marca leta 1937, sta dva snežna plazova s Storžiča zasula devet tržiških smučarjev. To je bila najhujša tovrstna nesreča na Slovenskem dotlej in je spodbudila nastanek reševalnega odseka pri tedanji podružnici Slovenskega planinskega društva Tržič.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rudolf Maister – Vojanov (1874-1934) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine, inovator v zdravstvu 17. stoletja, rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka, nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Santorio Santorio je leta 1582 v Padovi promoviral iz medicine in v naslednjih letih opravljal zasebno zdravniško prakso v severni Italiji in hrvaškem Primorju. Med drugim je bil osebni zdravnik rodbin Zrinjskih in Frankopanov ter zdravnik na dvoru poljskega kralja Sigismunda III. Pozneje je postal najbolj cenjen zdravnik v Benetkah. Santoria štejejo za začetnika eksperimentalne medicine in ustanovitelja iatrofizične šole – razlaganja bolezni s kemičnimi spremembami v organizmu. Pomembno je bilo njegovo prijateljstvo z Galilejem. Tako je za rabo v medicinski praksi prilagodil več njegovih izumov ter leta 1612 razvil klinični termometer in leta 1602 pulzno uro, napravo za merjenje ritma srčnega utripa. Za lastne potrebe je izumil, izpopolnil in prilagodil še vrsto drugih naprav, med njimi napravo za izločanje kamnov iz sečnega mehurja, anemometer, napravo za merjenje hitrosti vetra, higrometer, pripomoček za merjenje relativne vlažnosti zraka, ter napisal več strokovnih knjig. Zdravnik Santorio Santorio (prvotni družinski priimek je bil menda Svetina) se je rodil v Kopru leta 1561.
Botanik Franc Hladnik je gimnazijsko, filozofsko in teološko šolanje končal v Ljubljani ter bil leta 1795 posvečen v duhovnika. Bil je predavatelj na nekaterih ljubljanskih šolah, leta 1810 pa je ustanovil ljubljanski botanični vrt – ustanovo, ki brez prekinitve deluje do danes. To pa ni bila edina njegova zasluga za slovensko botaniko. Sestavil je tudi herbarij kranjske flore in ga skupaj z zapiski o rastiščih daroval Deželnemu muzeju v Ljubljani. Franc Hladnik je leta 1819 na Čavnu na Trnovskem gozdu odkril novi rastlinski rod kobulnic, ki jo je šele leta 1831 opisal in po njem imenoval Reichenbach kot hladnikovka. Rastlina, ki jo je našel, je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia). Je naš edini rodovni endemit in raste na zelo majhnem območju na Trnovskem gozdu. Franc Hladnik se je rodil leta 1773 v Idriji.
General Rudolf Maister je ena najpomembnejših osebnosti slovenskega 20. stoletja. Del otroštva je preživel v Kamniku, zgodaj ostal brez očeta ter z osemnajstimi leti postal gojenec domobranske kadetnice na Dunaju in nato častnik avstro-ogrske armade. Po izobraževanju v Ljubljani in na častniški šoli tretjega armadnega zbora v Gradcu je med drugim služboval v Celovcu, Przemyślu, Celju in Mariboru. Odlikovala sta ga literarni talent in izrazita javno izražana slovenska narodna zavednost, zaradi katere si je nakopal očitke, nadzor in tudi kazenske ukrepe nadrejenih. Ob koncu prve svetovne vojne in razpadu monarhije je prevzel vojaško oblast v Mariboru, ki je imel nemško govorečo večino, toda že bližnja okolica je bila prevladujoče slovenska. Narodni svet za Štajersko mu je podelil čin generala in s tem najvišji vojaški položaj v mestu. Z odpustom nemškega vojaštva in mobilizacijo slovenskega je z najbližjimi sodelavci v nekaj dneh zbral približno 4.000 mož, ki so sestavljali prvo redno vojsko s slovenskimi častniki in slovenskim poveljniškim jezikom v zgodovini. Z njo je na najprej širšem štajerskem območju dosegel, da je velik del narodnostnega in govornega območja, prišel pod jugoslovansko oziroma slovensko upravo. Razmejitev je bila opravljena v veliki meri skladno s škofijsko mejo, kot jo je ob preselitvi sedeža Lavantinske škofije iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor pol stoletja prej razmejil škof Anton Martin Slomšek.
»Ti prvikrat junaško kri
k zastavi slave si pozval
in prvikrat, kar svet stoji,
pod njo slovensko vojsko zbral,
da prvikrat je za teboj
šla v boj zares za narod svoj.«
Je v Odi generalu Rudolfu Maistru ob odkritju spomenika v Mariboru leta 1987 zapisal pesnik Janez Menart. Skladatelj Slavko Avsenik mlajši pa je pred 20. leti napisal »Maistrovo koračnico«. Posnetek* General in avtor dveh pesniških zbirk Rudolf Maister Vojanov se je rodil leta 1874 v Kamniku.
Na velikonočni ponedeljek, 29. marca leta 1937, sta dva snežna plazova s Storžiča zasula devet tržiških smučarjev. To je bila najhujša tovrstna nesreča na Slovenskem dotlej in je spodbudila nastanek reševalnega odseka pri tedanji podružnici Slovenskega planinskega društva Tržič.
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov