Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jutro cvetne nedelje leta 1941 prineslo vojno, ena vodilnih igralk medvojnega gledališča, Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku, črnih koz v Slovenijo ni bilo
Gledališka igralka Ema Starc je sprva igrala v ljubljanskih gledališčih, leta 1924 pa je bila angažirana v Narodnem gledališču v Mariboru; tam je nastopala tudi v operetah. Tik pred drugo svetovno vojno je prišla v ljubljansko Dramo, pozneje pa se je pridružila partizanom in postala ena vodilnih igralk Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Po vojni je bila do leta 1960 redna članica slovenskega poklicnega gledališča v Trstu. Kot karakterni igralki so ji najbolj ustrezale vloge krepkih, naravnih žensk, ki jih je igrala skoraj naturalistično. Rodila se je pred 120-imi leti v Sežani.
Leta 1919 je na Ptuju začel izhajati prvi slovenski časopis v novi Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ptujski list. Urejal ga je tedanji ptujski gimnazijski profesor, klasični filolog in prevajalec Anton Sovre, ki je vse do leta 1926 poučeval na ptujski gimnaziji, pozneje pa zaslovel kot največji slovenski prevajalec grških antičnih del, po katerem je danes poimenovana Sovretova nagrada – najvišje priznanje za književne prevajalce. Ptujski list je bil glasilo Jugoslovanske demokratske stranke, liberalcev.
Nemčija in Italija sta zgodaj zjutraj na cvetno nedeljo 6. aprila pred 80-imi leti brez vojne napovedi napadli Kraljevino Jugoslavijo. Dva dni so se bojevali predvsem ob meji, razen v Prekmurju, ki ga je nemška vojska zasedla takoj. Madžarska se je v vojno vključila šele pozneje, ko je jugoslovanska vojska že razpadla. Napad je bil posledica odpora proti podpisu trojnega pakta, zato so najvišji nacistični voditelji sprejeli odločitev, da bodo Jugoslavijo popolnoma uničili. Pri tem so v svoj načrt za napad vključili tudi Italijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, v zameno za pomoč pa so obljubili dele jugoslovanskega ozemlja. *Posnetek* Se trenutka, ko je izvedel, da se je pred 80 leti začela vojna spominja književnik Zorko Simčič.
Nemško letalstvo je silovito bombardiralo Beograd. Med letalsko obrambo jugoslovanske prestolnice je padlo 11 pilotov lovcev, med njimi trije Slovenci: stotnik Miha Klavora in narednik vodnik Vladimir Gorup iz Maribora ter narednik vodnik Karel Štrbenk iz Zagorja ob Savi. Prvi dan vojne je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za Slovenijo, politično predstavništvo Slovencev med aprilsko vojno. Na pobudo bana Natlačna ga je sestavljalo pet predstavnikov Slovenske ljudske stranke in po en predstavnik Jugoslovanske narodne stranke, Narodne radikalne stranke, Socialistične stranke in Samostojne demokratske stranke. V njem pa ni bilo zastopnika Komunistične stranke, čeprav je ponujala sodelovanje; odklonili so jo, češ da ni legalna stranka. Narodni svet se je najprej trudil ohraniti čim več gospodarskih objektov, v zaledju pa je pozival na mir in red. Pozneje se je razglasil za slovenskega suverena, se poskušal pogajati z Nemci in pozneje z Italijani, vendar zaman. Zadnjič se je sestal 17. aprila, naslednji dan pa je moral oblast izročiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.
Spomladi 1972 je nekdanja Jugoslavija doživela epidemijo črnih koz. Bolezen se je začela širiti na Kosovu; tja jo je zanesel romar, ki se je vrnil iz Meke in Medine. 6. aprila tistega leta je zvezna vlada odredila, da je treba v štirinajstih dneh cepiti približno osemnajst milijonov ljudi, skoraj celotno prebivalstvo države. Zdravstveni delavci so zato imeli povsod veliko dela: najprej so cepili drug drugega, nato miličnike, vojake, voznike, turistične delavce in druge. Resnost razmer opisuje vzpostavitev pravega »mejnega prehoda« pri Otočcu, na katerem so pripadniki milice pregledali vsakogar, ki je z juga pripotoval v Slovenijo. Oblasti so izdale uredbo o prepovedi preseljevanja delavcev, javnih zborovanj in prireditev ter omejitev službenih potovanj. Zaradi pravočasnih in učinkovitih ukrepov v Sloveniji leta 1972 nihče ni obolel za črnimi kozami.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jutro cvetne nedelje leta 1941 prineslo vojno, ena vodilnih igralk medvojnega gledališča, Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku, črnih koz v Slovenijo ni bilo
Gledališka igralka Ema Starc je sprva igrala v ljubljanskih gledališčih, leta 1924 pa je bila angažirana v Narodnem gledališču v Mariboru; tam je nastopala tudi v operetah. Tik pred drugo svetovno vojno je prišla v ljubljansko Dramo, pozneje pa se je pridružila partizanom in postala ena vodilnih igralk Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Po vojni je bila do leta 1960 redna članica slovenskega poklicnega gledališča v Trstu. Kot karakterni igralki so ji najbolj ustrezale vloge krepkih, naravnih žensk, ki jih je igrala skoraj naturalistično. Rodila se je pred 120-imi leti v Sežani.
Leta 1919 je na Ptuju začel izhajati prvi slovenski časopis v novi Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ptujski list. Urejal ga je tedanji ptujski gimnazijski profesor, klasični filolog in prevajalec Anton Sovre, ki je vse do leta 1926 poučeval na ptujski gimnaziji, pozneje pa zaslovel kot največji slovenski prevajalec grških antičnih del, po katerem je danes poimenovana Sovretova nagrada – najvišje priznanje za književne prevajalce. Ptujski list je bil glasilo Jugoslovanske demokratske stranke, liberalcev.
Nemčija in Italija sta zgodaj zjutraj na cvetno nedeljo 6. aprila pred 80-imi leti brez vojne napovedi napadli Kraljevino Jugoslavijo. Dva dni so se bojevali predvsem ob meji, razen v Prekmurju, ki ga je nemška vojska zasedla takoj. Madžarska se je v vojno vključila šele pozneje, ko je jugoslovanska vojska že razpadla. Napad je bil posledica odpora proti podpisu trojnega pakta, zato so najvišji nacistični voditelji sprejeli odločitev, da bodo Jugoslavijo popolnoma uničili. Pri tem so v svoj načrt za napad vključili tudi Italijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, v zameno za pomoč pa so obljubili dele jugoslovanskega ozemlja. *Posnetek* Se trenutka, ko je izvedel, da se je pred 80 leti začela vojna spominja književnik Zorko Simčič.
Nemško letalstvo je silovito bombardiralo Beograd. Med letalsko obrambo jugoslovanske prestolnice je padlo 11 pilotov lovcev, med njimi trije Slovenci: stotnik Miha Klavora in narednik vodnik Vladimir Gorup iz Maribora ter narednik vodnik Karel Štrbenk iz Zagorja ob Savi. Prvi dan vojne je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za Slovenijo, politično predstavništvo Slovencev med aprilsko vojno. Na pobudo bana Natlačna ga je sestavljalo pet predstavnikov Slovenske ljudske stranke in po en predstavnik Jugoslovanske narodne stranke, Narodne radikalne stranke, Socialistične stranke in Samostojne demokratske stranke. V njem pa ni bilo zastopnika Komunistične stranke, čeprav je ponujala sodelovanje; odklonili so jo, češ da ni legalna stranka. Narodni svet se je najprej trudil ohraniti čim več gospodarskih objektov, v zaledju pa je pozival na mir in red. Pozneje se je razglasil za slovenskega suverena, se poskušal pogajati z Nemci in pozneje z Italijani, vendar zaman. Zadnjič se je sestal 17. aprila, naslednji dan pa je moral oblast izročiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.
Spomladi 1972 je nekdanja Jugoslavija doživela epidemijo črnih koz. Bolezen se je začela širiti na Kosovu; tja jo je zanesel romar, ki se je vrnil iz Meke in Medine. 6. aprila tistega leta je zvezna vlada odredila, da je treba v štirinajstih dneh cepiti približno osemnajst milijonov ljudi, skoraj celotno prebivalstvo države. Zdravstveni delavci so zato imeli povsod veliko dela: najprej so cepili drug drugega, nato miličnike, vojake, voznike, turistične delavce in druge. Resnost razmer opisuje vzpostavitev pravega »mejnega prehoda« pri Otočcu, na katerem so pripadniki milice pregledali vsakogar, ki je z juga pripotoval v Slovenijo. Oblasti so izdale uredbo o prepovedi preseljevanja delavcev, javnih zborovanj in prireditev ter omejitev službenih potovanj. Zaradi pravočasnih in učinkovitih ukrepov v Sloveniji leta 1972 nihče ni obolel za črnimi kozami.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov