Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Letalski stotnik Miha Klavora (1905-1941) branilec neba nad Beogradom, nadvojvoda Rudolf in Novo mesto, slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda, vojna zaprla gledališče

Novo mesto je kraj v zahodnem delu Krške kotline na obeh bregovih reke Krke na njenem izrazitem okljuku med Gorjanci, Raduljskim hribovjem in Kočevskim rogom. Mestne pravice mu je 7. aprila 1365 podelil avstrijski nadvojvoda Rudolf in ga po sebi poimenoval Rudolfovo. S tem dokumentom, ki sodi med najpomembnejše zapise mestnih pravic na Slovenskem, so Habsburžani ustanovili mesto, ki je postalo gospodarsko in kulturno središče Dolenjske, sedanje Novo mesto. Skupaj z uradnim imenom Rudolfswert se je uveljavilo tudi ljudsko poimenovanje Newenstat ali Noua meista. Najstarejši zapis tega slovenskega imena je iz leta 1419. Konec osemnajstega stoletja so nemški Rudolfswert nadomestili z Neustadtl, slovenska različica Rudolfovo, ki so jo poskušali uveljaviti stoletje pozneje, pa se ni nikoli prijela. Novo mesto je tudi eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji; območje je bilo poseljeno že v pozni bronasti dobi.

Leta 1848 je bodoči pravnik, politik in pesnik Lovro Toman s somišljeniki na Wolfovi ulici v Ljubljani nad tedanjo gostilno Zlata zvezda prvič izobesil belo-modro-rdečo slovensko zastavo. To je bilo odgovor na nemško zastavo, ki so jo nemški pripadniki Narodne garde obesili na Ljubljanskem gradu. Od leta 1998 je zato 7. april – dan zastave.

Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911 – v zgradbi današnje Opere – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, a je vendarle imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in tako je gledališče izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.

Pred 80-imi leti so inženirske enote Dravske divizije iz sestava 7. armade Jugoslovanske kraljeve vojske ob svojem umiku pred prodirajočo nacistično armado razstrelile vse tri tedanje dravske mostove v Mariboru. To se je zgodilo nekaj po 16-ih, ko so vojaki najprej ukazali stanovalcem bližnjih hiš, naj jih zapustijo in še prej odprejo vsa okna. Nemška armada je ob glavnem, danes starem mostu zgradila pontonskega ter do poletja popravila železniškega; ta je tri leta pozneje postal tarča pogostega zavezniškega bombardiranja. Isti dan je bil nad krajem Irig pod Fruško goro v Vojvodini sestreljen pilot lovskega letala vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Miha Klavora. Njegovi starši so se s Primorskega preselili v Maribor, Miha pa je po končani vojaški letalski šoli postal pilot. Sestreljen je bil drugi dan vojne, ko je s svojim letalom Messerschmid 109 E obstreljeval nemške lovce, ki so leteli v spremstvu bombnikov. Sestrelil je dve nemški lovski letali, pozneje pa je sam postal njihova žrtev. Miho Klavoro, so pokopali na katoliškem pokopališču v Irigu pod Fruško goro.