Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 26. april

26.04.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Nacistični voditelj na obisku v Mariboru, konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice, učiteljica o boju žensk za enakopravnost, odprtje največje slovenske hidroelektrarne

Vrh Prešernove politične poezije je Zdravljica. Nastala je jeseni leta 1844, zaradi posega cenzure pa je bila umaknjena iz rokopisa Poezij in je izšla šele v “Novicah” na današnji dan leta 1848, torej po koncu Metternichovega absolutizma in odpravi cenzure. Njena vodilna misel, odločna zahteva po svobodi slovenskega naroda, izhaja iz humanistične vizije enakopravnosti in prijateljskega sožitja vseh narodov ter pravice vsakega naroda do samostojnosti. Prav zaradi takšne vsebine je bila sedma kitica Prešernove Zdravljice določena za himno Republike Slovenije.

Pesnica in publicistka Erna Muser je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo. Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Njeni predvojna in medvojna poezija sta leta 1946 izšli v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila leta 1912 v Trstu.

26. aprila 1941 je nacistični voditelj Adolf Hitler obiskal Maribor, Gradec in Celovec. V Mariboru si je ogledal porušen dravski most in se zahvalil mariborskim Nemcem za njihov prispevek k vrnitvi tako imenovane Spodnje Štajerske v vnovični objem nemštva. Sprejel pa je tudi odposlance kočevskih Nemcev in jim obljubil preselitev v Posavje in Posotelje, da bi tam kot nemški obrambni kmetje »s plugom in mečem« predstavljali nemški narodni branik. Pogosto se omenja, da je vodja nemškega rajha ob tej priložnosti v Mariboru izrekel stavek: »Napravite mi to deželo spet nemško«, kar pa ne drži. Dokumentirano naj bi po zgodovinarju dr. Tonetu Ferencu – glede na govor šefa civilne uprave Štajerske dr. Siegfrieda Uiberreitherja, ki ga je ta imel 28. aprila 1941 z balkona mariborske mestne hiše – naročil že prej. V govoru je Uiberreither dejal, da ga je Hitler naslovil s citatom ob predaji uprave Štajerske – to pa se je zgodilo tri tedne pred tem.

26. aprila 1969 je predsednik Jugoslavije Josip Broz - Tito odprl novo hidroelektrarno v Zlatoličju pri Mariboru, z močjo ob zagonu 133 megavatov. Tito si je ogledal prostore elektrarne na tako imenovani turbinski vtok pa ga je spremljal direktor izgradnje elektrarne Franjo Holz. Še ta zanimivost. Ko so investitorji dobaviteljem opreme za hidroelektrarno Zlatoličje sporočili, da pride aprila objekt slovesno odpret sam predsednik republike, so se ti nenadoma začeli čudežno držati rokov dobave opreme ... Je pa visokega gosta ob prihodu na slovesnost prvi pozdravil pionirček Branko. *Posnetek 1. Petdeset let pozneje se je Branko Kirbiš iz Zlatoličja dogodka spominjal takole *Posnetek 2. Hidroelektrarna Zlatoličje je bila prva kanalska elektrarna v Jugoslaviji, gradnja se je začela leta 1964, še danes pa proizvede največ električne energije med vsemi hidroelektrarnami v Sloveniji.


Na današnji dan

6269 epizod

Na današnji dan

6269 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 26. april

26.04.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Nacistični voditelj na obisku v Mariboru, konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice, učiteljica o boju žensk za enakopravnost, odprtje največje slovenske hidroelektrarne

Vrh Prešernove politične poezije je Zdravljica. Nastala je jeseni leta 1844, zaradi posega cenzure pa je bila umaknjena iz rokopisa Poezij in je izšla šele v “Novicah” na današnji dan leta 1848, torej po koncu Metternichovega absolutizma in odpravi cenzure. Njena vodilna misel, odločna zahteva po svobodi slovenskega naroda, izhaja iz humanistične vizije enakopravnosti in prijateljskega sožitja vseh narodov ter pravice vsakega naroda do samostojnosti. Prav zaradi takšne vsebine je bila sedma kitica Prešernove Zdravljice določena za himno Republike Slovenije.

Pesnica in publicistka Erna Muser je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo. Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Njeni predvojna in medvojna poezija sta leta 1946 izšli v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila leta 1912 v Trstu.

26. aprila 1941 je nacistični voditelj Adolf Hitler obiskal Maribor, Gradec in Celovec. V Mariboru si je ogledal porušen dravski most in se zahvalil mariborskim Nemcem za njihov prispevek k vrnitvi tako imenovane Spodnje Štajerske v vnovični objem nemštva. Sprejel pa je tudi odposlance kočevskih Nemcev in jim obljubil preselitev v Posavje in Posotelje, da bi tam kot nemški obrambni kmetje »s plugom in mečem« predstavljali nemški narodni branik. Pogosto se omenja, da je vodja nemškega rajha ob tej priložnosti v Mariboru izrekel stavek: »Napravite mi to deželo spet nemško«, kar pa ne drži. Dokumentirano naj bi po zgodovinarju dr. Tonetu Ferencu – glede na govor šefa civilne uprave Štajerske dr. Siegfrieda Uiberreitherja, ki ga je ta imel 28. aprila 1941 z balkona mariborske mestne hiše – naročil že prej. V govoru je Uiberreither dejal, da ga je Hitler naslovil s citatom ob predaji uprave Štajerske – to pa se je zgodilo tri tedne pred tem.

26. aprila 1969 je predsednik Jugoslavije Josip Broz - Tito odprl novo hidroelektrarno v Zlatoličju pri Mariboru, z močjo ob zagonu 133 megavatov. Tito si je ogledal prostore elektrarne na tako imenovani turbinski vtok pa ga je spremljal direktor izgradnje elektrarne Franjo Holz. Še ta zanimivost. Ko so investitorji dobaviteljem opreme za hidroelektrarno Zlatoličje sporočili, da pride aprila objekt slovesno odpret sam predsednik republike, so se ti nenadoma začeli čudežno držati rokov dobave opreme ... Je pa visokega gosta ob prihodu na slovesnost prvi pozdravil pionirček Branko. *Posnetek 1. Petdeset let pozneje se je Branko Kirbiš iz Zlatoličja dogodka spominjal takole *Posnetek 2. Hidroelektrarna Zlatoličje je bila prva kanalska elektrarna v Jugoslaviji, gradnja se je začela leta 1964, še danes pa proizvede največ električne energije med vsemi hidroelektrarnami v Sloveniji.


22.05.2022

Na današnji dan 22.5.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


21.05.2022

Na današnji dan, 21. 5.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


20.05.2022

Na današnji dan 20.5.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.05.2022

Na današnji dan 19. 5.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.05.2022

Na današnji dan 18.5.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.05.2022

Na današnji dan 17.5.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.05.2022

Na današnji dan 16.5.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.05.2022

Na današnji dan 15. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.05.2022

Na današnji dan 14. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.05.2022

Na današnji dan 13. majj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.05.2022

Na današnji dan 12. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.05.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.05.2022

Na današnji dan 10. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.05.2022

Na današnji dan 9. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.05.2022

Na današnji dan 8. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.05.2022

Na današnji dan 7. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.05.2022

Na današnji dan 6. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.05.2022

Na današnji dan, 5. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.05.2022

Na današnji dan 4. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.05.2022

Na današnji dan 3. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 46 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov