Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Čebelarjev rojstni dan postane svetovni dan čebel, postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame, prva slovenska univerzitetna profesorica prava, raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva
Leta 1734 je bil v Breznici na Gorenjskem krščen in najbrž ta dan tudi rojen čebelar in bakrorezec Anton Janša, ki je leta 1770 postal prvi učitelj čebelarstva v avstrijskem cesarstvu. Populariziral je Scopollijeva odkritja o čebelah ter na Dunaju napisal nemško razpravo o čebeljih rôjih in učbenik o čebelorêji, ki ga je v slovenščino prevedel Peter Pavel Glavar. Popolni nauk o čebelarstvu je delo, ki so ga velikokrat ponatisnili in prevedli v številne jezike. Cesarica Marija Terezija je leta 1773 izdala odlok, po katerem so se morali vsi čebelarski učitelji učiti po Janševih knjigah, ki imata še danes veliko vrednost in sta doživeli kar dvajset izdaj v štirih jezikih. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2017 20. maj soglasno razglasila za svetovni dan čebel.
Pravnik Anton Globočnik je od leta 1848 delal v sodstvu, med drugim na mestnem in deželnem sodišču v Ljubljani, Osijeku, Subotici in Čakovcu. V Postojni je bil od leta 1863 okrajni predstojnik, pozneje okrajni glavar in svetnik deželne vlade v Ljubljani. Politično je začel delovati že mlad in je sodeloval v gibanju za politično združitev Slovencev; bil je tudi eden izmed avtorjev slovenskega narodnega programa, ki je leta 1848 izšel v Novicah. Skupaj s Stankom Vrazom se je udeležil slovanskega kongresa v Pragi in dosegel, da se je kongres izrekel za slovenski narodnopolitični program. Kot postojnski glavar je skrbel za razvoj cestnega omrežja in pogozdovanje Krasa, za izboljšanje razmer v šolstvu in za uveljavitev Postojnske jame v svetu. Pravnik in narodni delavec Anton Globočnik plemeniti Sorodolski se je rodil leta 1825 v Železnikih.
Prva slovenska univerzitetna profesorica prava Majda Strobl je leta 1954 doktorirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Tam je bila do leta 1983 redna profesorica za ustavno pravo, vmes pa štiri leta še dekanica. Bila je pobudnica za ustanovitev magistrskega študija za pravno-politično področje in ustavno pravo. Z znanstveno-raziskovalnim, pedagoškim in mentorskim delom je pomembno prispevala k razvoju ustavnopravne znanosti in stroke. Posnetek*** Pravnica Majda Strobl, ki je pred 50. leti postala prva redna profesorica na Pravni fakulteti in nekoliko kasneje še njena prva dekanja se je rodila leta 1920 v Ljubljani.
Umetnostna zgodovinarka Melita Stele Možina je bila kustosinja v Narodni galeriji ter muzejska svetovalka v ljubljanski Moderni galeriji. Najprej je raziskovala ljubljansko baročno kiparstvo, predvsem frančiškansko rezbarsko delavnico. Delo v galeriji jo je kmalu preusmerilo v sodobno umetnost. Samostojno ali s sodelavci je pripravila večino pomembnih grafičnih razstav v Moderni galeriji, v drugih slovenskih in jugoslovanskih galerijah pa tudi številne pregledne, tematske ali retrospektivne razstave najpomembnejših slovenskih umetnikov. Melita Stele Možina, rodila se je leta 1929 v Ljubljani, je kot strokovnjakinja za grafične tehnike pogosto sodelovala v razstavnih žirijah doma in na tujem.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Čebelarjev rojstni dan postane svetovni dan čebel, postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame, prva slovenska univerzitetna profesorica prava, raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva
Leta 1734 je bil v Breznici na Gorenjskem krščen in najbrž ta dan tudi rojen čebelar in bakrorezec Anton Janša, ki je leta 1770 postal prvi učitelj čebelarstva v avstrijskem cesarstvu. Populariziral je Scopollijeva odkritja o čebelah ter na Dunaju napisal nemško razpravo o čebeljih rôjih in učbenik o čebelorêji, ki ga je v slovenščino prevedel Peter Pavel Glavar. Popolni nauk o čebelarstvu je delo, ki so ga velikokrat ponatisnili in prevedli v številne jezike. Cesarica Marija Terezija je leta 1773 izdala odlok, po katerem so se morali vsi čebelarski učitelji učiti po Janševih knjigah, ki imata še danes veliko vrednost in sta doživeli kar dvajset izdaj v štirih jezikih. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2017 20. maj soglasno razglasila za svetovni dan čebel.
Pravnik Anton Globočnik je od leta 1848 delal v sodstvu, med drugim na mestnem in deželnem sodišču v Ljubljani, Osijeku, Subotici in Čakovcu. V Postojni je bil od leta 1863 okrajni predstojnik, pozneje okrajni glavar in svetnik deželne vlade v Ljubljani. Politično je začel delovati že mlad in je sodeloval v gibanju za politično združitev Slovencev; bil je tudi eden izmed avtorjev slovenskega narodnega programa, ki je leta 1848 izšel v Novicah. Skupaj s Stankom Vrazom se je udeležil slovanskega kongresa v Pragi in dosegel, da se je kongres izrekel za slovenski narodnopolitični program. Kot postojnski glavar je skrbel za razvoj cestnega omrežja in pogozdovanje Krasa, za izboljšanje razmer v šolstvu in za uveljavitev Postojnske jame v svetu. Pravnik in narodni delavec Anton Globočnik plemeniti Sorodolski se je rodil leta 1825 v Železnikih.
Prva slovenska univerzitetna profesorica prava Majda Strobl je leta 1954 doktorirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Tam je bila do leta 1983 redna profesorica za ustavno pravo, vmes pa štiri leta še dekanica. Bila je pobudnica za ustanovitev magistrskega študija za pravno-politično področje in ustavno pravo. Z znanstveno-raziskovalnim, pedagoškim in mentorskim delom je pomembno prispevala k razvoju ustavnopravne znanosti in stroke. Posnetek*** Pravnica Majda Strobl, ki je pred 50. leti postala prva redna profesorica na Pravni fakulteti in nekoliko kasneje še njena prva dekanja se je rodila leta 1920 v Ljubljani.
Umetnostna zgodovinarka Melita Stele Možina je bila kustosinja v Narodni galeriji ter muzejska svetovalka v ljubljanski Moderni galeriji. Najprej je raziskovala ljubljansko baročno kiparstvo, predvsem frančiškansko rezbarsko delavnico. Delo v galeriji jo je kmalu preusmerilo v sodobno umetnost. Samostojno ali s sodelavci je pripravila večino pomembnih grafičnih razstav v Moderni galeriji, v drugih slovenskih in jugoslovanskih galerijah pa tudi številne pregledne, tematske ali retrospektivne razstave najpomembnejših slovenskih umetnikov. Melita Stele Možina, rodila se je leta 1929 v Ljubljani, je kot strokovnjakinja za grafične tehnike pogosto sodelovala v razstavnih žirijah doma in na tujem.
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Neveljaven email naslov