Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pekrski dogodki pred tridesetimi leti – uvod v desetletje vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije, oblikovalec ljudske komike, Italija napoti čete k Soči, dama slovenske zabavne glasbe
Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican, ob koncu pa se je udeležil bojev za severno mejo. Po vojni je končal še študij na dunajski akademiji za glasbo in gledališko umetnost in pred 100 leti postal član ljubljanske Drame. Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearovih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot gledališki režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. Fran Lipah se je rodil leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.
Po pristopu k silam antante sta 2. in 3. italijanska armada opolnoči med 23. in 24. majem 1915 prekoračili italijansko-avstrijsko mejo in se podali proti Soči. Italija je tako odvrgla plašč nevtralnosti in po napovedi vojne Avstro-Ogrski odprla šeststo kilometrov dolgo jugozahodno fronto. V boj je potegnila tudi devetdeset kilometrov območja ob reki Soči. Tako se je začela 29-mesečna morija, ki je do preboja pri Kobaridu v 12. soških ofenzivah terjala smrt več kot milijon vojakov na obeh vojskujočih se straneh. S posebnim pogumom in odločnostjo so se borili slovenski vojaki, saj so vedeli, da Italija računa na čim večji kos našega narodnega ozemlja.
Legenda naše vokalne zabavne glasbe Marjana Deržaj se je že v otroštvu začela učiti violončelo, z dvanajstimi leti pa je prvič zaigrala in zapela v Gobčevi spevoigri »Kresniček«. Posnetek*** Od takrat je bila velika ljubiteljica opere. Na ljubljanskem radiu je prvič nastopila leta 1949 v oddaji »Pokaži, kaj znaš!« Leta 1964 je na festivalu na Bledu zmagala s »Poletno nočjo« in ta pesem skladatelja Mojmirja Sepeta in pesnice Elze Budau med najširšim poslušalstvom velja za najlepšo slovensko popevko. Posnetek*** Za Radio Slovenija je posnela približno 450 skladb, za Televizijo Slovenija veliko zabavnih oddaj, pesmi v njeni izvedbi pa so izšle na številnih nosilcih zvoka. Leta 1996 je dobila »viktorja«, odličje za življenjsko delo. Marjana Deržaj se je rodila pred 85. leti v Ljubljani.
23. maja pred 30 leti so enote mariborske garnizíje Jugoslovanske ljudske armade obkolile 710. učni center Teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru. Pripadniki teritorialne obrambe so v bližini centra pred tem zajeli dva armadna izvidnika in ju po zaslišanju izpustili. Armadna skupina, ki je obkolila učni center, v katerem je služila vojaški rok prva generacija slovenskih vojakov, je zahtevala izročitev enote, ki je zajela izvidnika. Incident je bil uresničenje generalštabnega sklepa o tem, da bo Jugoslovanska armada sama prišla po nabornike, če napotitve v njene vrste ne bodo zagotovile slovenske oblasti. Kot se spominja Ernest Anželj, tedaj inštruktor učnega centra v Pekrah, danes brigadir Slovenske vojske je grozil neposreden spopad v katerem pa bi bili branilci v zelo slabem položaju. Posnetek*** Med večernim nadaljevanjem pogajanj so armadni specialci aretirali poveljnika Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine Vladimirja Miloševića in njegovega sodelavca Milka Ozmeca. Aretacija je med Mariborčani vzbudila veliko ogorčenje, zato so v bližini učnega centra z živim zidom preprečili premike jugoslovanske armade, mestne oblasti pa so skoraj vsem vojaškim objektom v mestu izključile telefonsko povezavo in dobavo električne energije.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pekrski dogodki pred tridesetimi leti – uvod v desetletje vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije, oblikovalec ljudske komike, Italija napoti čete k Soči, dama slovenske zabavne glasbe
Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican, ob koncu pa se je udeležil bojev za severno mejo. Po vojni je končal še študij na dunajski akademiji za glasbo in gledališko umetnost in pred 100 leti postal član ljubljanske Drame. Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearovih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot gledališki režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. Fran Lipah se je rodil leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.
Po pristopu k silam antante sta 2. in 3. italijanska armada opolnoči med 23. in 24. majem 1915 prekoračili italijansko-avstrijsko mejo in se podali proti Soči. Italija je tako odvrgla plašč nevtralnosti in po napovedi vojne Avstro-Ogrski odprla šeststo kilometrov dolgo jugozahodno fronto. V boj je potegnila tudi devetdeset kilometrov območja ob reki Soči. Tako se je začela 29-mesečna morija, ki je do preboja pri Kobaridu v 12. soških ofenzivah terjala smrt več kot milijon vojakov na obeh vojskujočih se straneh. S posebnim pogumom in odločnostjo so se borili slovenski vojaki, saj so vedeli, da Italija računa na čim večji kos našega narodnega ozemlja.
Legenda naše vokalne zabavne glasbe Marjana Deržaj se je že v otroštvu začela učiti violončelo, z dvanajstimi leti pa je prvič zaigrala in zapela v Gobčevi spevoigri »Kresniček«. Posnetek*** Od takrat je bila velika ljubiteljica opere. Na ljubljanskem radiu je prvič nastopila leta 1949 v oddaji »Pokaži, kaj znaš!« Leta 1964 je na festivalu na Bledu zmagala s »Poletno nočjo« in ta pesem skladatelja Mojmirja Sepeta in pesnice Elze Budau med najširšim poslušalstvom velja za najlepšo slovensko popevko. Posnetek*** Za Radio Slovenija je posnela približno 450 skladb, za Televizijo Slovenija veliko zabavnih oddaj, pesmi v njeni izvedbi pa so izšle na številnih nosilcih zvoka. Leta 1996 je dobila »viktorja«, odličje za življenjsko delo. Marjana Deržaj se je rodila pred 85. leti v Ljubljani.
23. maja pred 30 leti so enote mariborske garnizíje Jugoslovanske ljudske armade obkolile 710. učni center Teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru. Pripadniki teritorialne obrambe so v bližini centra pred tem zajeli dva armadna izvidnika in ju po zaslišanju izpustili. Armadna skupina, ki je obkolila učni center, v katerem je služila vojaški rok prva generacija slovenskih vojakov, je zahtevala izročitev enote, ki je zajela izvidnika. Incident je bil uresničenje generalštabnega sklepa o tem, da bo Jugoslovanska armada sama prišla po nabornike, če napotitve v njene vrste ne bodo zagotovile slovenske oblasti. Kot se spominja Ernest Anželj, tedaj inštruktor učnega centra v Pekrah, danes brigadir Slovenske vojske je grozil neposreden spopad v katerem pa bi bili branilci v zelo slabem položaju. Posnetek*** Med večernim nadaljevanjem pogajanj so armadni specialci aretirali poveljnika Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine Vladimirja Miloševića in njegovega sodelavca Milka Ozmeca. Aretacija je med Mariborčani vzbudila veliko ogorčenje, zato so v bližini učnega centra z živim zidom preprečili premike jugoslovanske armade, mestne oblasti pa so skoraj vsem vojaškim objektom v mestu izključile telefonsko povezavo in dobavo električne energije.
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov