Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pred 175 leti slovesno odprta železniška proga do Celja, pisateljica in zgodovinska tematika, britanski »Klic Triglava«, prvi primer odstopa republiške vlade v nekdanji Jugoslaviji, ustanovitev STA
Pisateljica Ilka Vašte je poučevala v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo pisatejice Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini »Izobčenec«. Pisateljica Ilka Vašte se je rodila na današnji dan pred 130 leti v Novem mestu.
Železniško progo od Gradca do Celja so za javni promet odprli na binkoštno nedeljo 2. junija 1846. Opoldne tistega dne sta na celjsko železniško postajo pripeljali slavnostno okrašeni lokomotivi z imenoma Ausee in Strassengel, ki sta vlekli kompozicijo, s katere se je oglašala godba štajerskega regimenta Piret. Z vlakom je prišlo tudi veliko gospode z Dunaja, iz Gradca in Maribora. Bleiweisove »Novice« so stavbo celjskega železniškega kolodvora primerjale kar s knežjo palačo: »Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cvetoči vertovi bili, zdej kolodvor stoji, veličastno kot kakiga kneza poslopje …« Posnetek* je povedal Mihael Bučar,ustanovitelj in vodja Muzeja Južne železnice v Šentjurju pri Celju. Domačini so gostom pripravili slavnostno kosilo, na katerem so veselo nazdravljali cesarju in cesarski družini, potem pa so se obiskovalci odpravili nazaj proti Gradcu. Slovesnost ob prihodu železnice v Celje je bila menda veličastna, Celjani so se očitno dobro zavedali pomena železne ceste, ki je v njihovo mesto pripeljala napredek in blaginjo, povzročila pa je tudi počasen zaton tradicionalnega furmanstva.
Politik in publicist Dušan Pleničar je bil julija leta 1941 izgnan v Srbijo, vendar se je kmalu vrnil v Ljubljano in se zaposlil pri Rdečem križu Slovenije. Bil je eden vodilnih članov organizacije »Pobratim« in njene naslednice, ilegalne vojaške formacije slovenskega protirevolucionarnega tabora, »Narodne legije«. Leta 1944 je postal član vodstva četniške Državne obveščevalne službe. Ob koncu vojne je emigriral v Italijo, nato v Nemčijo in postal član organizacije »Slovenska pravda«. Nekaj let pozneje je odšel v Veliko Britanijo in bil dolga leta urednik revije »Klic Triglava«, ustanovil in vodil je tiskarno za slovenske in jugoslovanske publikacije, bil pa je tudi koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo. Za zasluge, ki jih je imel za Katoliško cerkev v Angliji in ekumensko gibanje, mu je papež Janez Pavel Drugi podelil odlikovanje »Pro Ecclesia et Pontifice«. Dušan Pleničar se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Litiji.
Finančnik in politik Janko Smole je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1947 pa je opravil višji ekonomski tečaj v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, bil v okupatorjevih zaporih, nato pa propagandist v Glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske. Po vojni je opravljal različne funkcije v slovenski in zvezni vladi v Beogradu, med drugim je bil tudi guverner Narodne banke Jugoslavije ter dve leti namestnik izvršilnega direktorja Mednarodne banke za obnovo in razvoj v Washingtonu. Kot predsednik Izvršnega sveta slovenske skupščine je decembra leta 1966 skupaj s celotno vlado odstopil, saj so poslanci sprejeli odločitev, ki je bila v nasprotju s cilji tedanje gospodarske reforme. To je bil prvi primer odstopa republiške vlade v Jugoslaviji. Pozneje je bil zvezni minister za finance ter predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke. Po upokojitvi je vodil Fundacijo Franca Rozmana - Staneta, humanitarno ustanovo, ki pomaga pri urejanju socialnih vprašanj borcev in invalidov iz druge svetovne vojne in vojne za osamosvojitev. Janko Smole se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Ljubljani.
STA – Slovenska tiskovna agencija, prva slovenska nacionalna tiskovna agencija, katere ustanoviteljica in lastnica je Republika Slovenija, je bila ustanovljena na današnji dan pred tridesetimi leti. Agencija je eden ključnih virov dnevnih informativnih vsebin za slovenske medije in prek njih za celotno slovensko javnost ter glavni vir informacij o dogajanju pri nas za tuje tiskovne agencije in medijske hiše. Pomembno vlogo je odigrala v času osamosvajanja in vzpostavitve slovenske državnosti.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pred 175 leti slovesno odprta železniška proga do Celja, pisateljica in zgodovinska tematika, britanski »Klic Triglava«, prvi primer odstopa republiške vlade v nekdanji Jugoslaviji, ustanovitev STA
Pisateljica Ilka Vašte je poučevala v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo pisatejice Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini »Izobčenec«. Pisateljica Ilka Vašte se je rodila na današnji dan pred 130 leti v Novem mestu.
Železniško progo od Gradca do Celja so za javni promet odprli na binkoštno nedeljo 2. junija 1846. Opoldne tistega dne sta na celjsko železniško postajo pripeljali slavnostno okrašeni lokomotivi z imenoma Ausee in Strassengel, ki sta vlekli kompozicijo, s katere se je oglašala godba štajerskega regimenta Piret. Z vlakom je prišlo tudi veliko gospode z Dunaja, iz Gradca in Maribora. Bleiweisove »Novice« so stavbo celjskega železniškega kolodvora primerjale kar s knežjo palačo: »Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cvetoči vertovi bili, zdej kolodvor stoji, veličastno kot kakiga kneza poslopje …« Posnetek* je povedal Mihael Bučar,ustanovitelj in vodja Muzeja Južne železnice v Šentjurju pri Celju. Domačini so gostom pripravili slavnostno kosilo, na katerem so veselo nazdravljali cesarju in cesarski družini, potem pa so se obiskovalci odpravili nazaj proti Gradcu. Slovesnost ob prihodu železnice v Celje je bila menda veličastna, Celjani so se očitno dobro zavedali pomena železne ceste, ki je v njihovo mesto pripeljala napredek in blaginjo, povzročila pa je tudi počasen zaton tradicionalnega furmanstva.
Politik in publicist Dušan Pleničar je bil julija leta 1941 izgnan v Srbijo, vendar se je kmalu vrnil v Ljubljano in se zaposlil pri Rdečem križu Slovenije. Bil je eden vodilnih članov organizacije »Pobratim« in njene naslednice, ilegalne vojaške formacije slovenskega protirevolucionarnega tabora, »Narodne legije«. Leta 1944 je postal član vodstva četniške Državne obveščevalne službe. Ob koncu vojne je emigriral v Italijo, nato v Nemčijo in postal član organizacije »Slovenska pravda«. Nekaj let pozneje je odšel v Veliko Britanijo in bil dolga leta urednik revije »Klic Triglava«, ustanovil in vodil je tiskarno za slovenske in jugoslovanske publikacije, bil pa je tudi koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo. Za zasluge, ki jih je imel za Katoliško cerkev v Angliji in ekumensko gibanje, mu je papež Janez Pavel Drugi podelil odlikovanje »Pro Ecclesia et Pontifice«. Dušan Pleničar se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Litiji.
Finančnik in politik Janko Smole je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1947 pa je opravil višji ekonomski tečaj v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, bil v okupatorjevih zaporih, nato pa propagandist v Glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske. Po vojni je opravljal različne funkcije v slovenski in zvezni vladi v Beogradu, med drugim je bil tudi guverner Narodne banke Jugoslavije ter dve leti namestnik izvršilnega direktorja Mednarodne banke za obnovo in razvoj v Washingtonu. Kot predsednik Izvršnega sveta slovenske skupščine je decembra leta 1966 skupaj s celotno vlado odstopil, saj so poslanci sprejeli odločitev, ki je bila v nasprotju s cilji tedanje gospodarske reforme. To je bil prvi primer odstopa republiške vlade v Jugoslaviji. Pozneje je bil zvezni minister za finance ter predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke. Po upokojitvi je vodil Fundacijo Franca Rozmana - Staneta, humanitarno ustanovo, ki pomaga pri urejanju socialnih vprašanj borcev in invalidov iz druge svetovne vojne in vojne za osamosvojitev. Janko Smole se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Ljubljani.
STA – Slovenska tiskovna agencija, prva slovenska nacionalna tiskovna agencija, katere ustanoviteljica in lastnica je Republika Slovenija, je bila ustanovljena na današnji dan pred tridesetimi leti. Agencija je eden ključnih virov dnevnih informativnih vsebin za slovenske medije in prek njih za celotno slovensko javnost ter glavni vir informacij o dogajanju pri nas za tuje tiskovne agencije in medijske hiše. Pomembno vlogo je odigrala v času osamosvajanja in vzpostavitve slovenske državnosti.
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov