Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Žiga Lamberg – prvi ljubljanski škof, mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog, vojak, pravnik in zgodovinar, od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Leta 1463 je Ljubljana dobila prvega škofa – Žigo Lamberga. Bil je iz plemiške rodbine, ki je prišla na Kranjsko s Koroškega. V lasti je imela več gradov, njena moč se je stopnjevala od 15. do 18. stoletja; iz nje so izšli visoki državniki, politiki, vojaki in cerkveni dostojanstveniki. Pripadal ji je tudi sloviti Lambergar, ki se je po ljudskem izročilu tako uspešno bojeval s Pegamom; verjetno je šlo za škofovega nečaka, viteza Karla Lamberga, ki je zares slovel po mnogih turnirskih zmagah. Žiga Lamberg se je rodil v Ljubljani in potem študiral na Dunaju in v Padovi ter leta 1461 doktoriral iz cerkvenega prava. Kot prvi ljubljanski škof je najprej utrdil položaj škofije, tako da je bila ta neposredno podrejena papežu, popravil in prezidal je ljubljansko stolnico – romarsko cerkev svetega Nikolaja, ki so jo leta 1468 požgali Turki – ter obnovil cerkev v Gornjem Gradu, ki so jo leta 1471 prav tako opustošili otomanski plenilci. Med drugim je bil še član papeške komisije za razglasitev Heme Krške za svetnico. Ko je škof Žiga Lamberg na današnji leta 1488 umrl, so ga pokopali v Ljubljani, slabih dvesto let pozneje pa so njegove telesne ostanke prenesli v družinsko grobnico na lamberški grad Kamen pri Begunjah na Gorenjskem.
Gledališki igralec, pedagog in organizator Janez Ivan Jerman je študiral na ljubljanski in praški gledališki šoli. Prvič je pred natanko stoletjem nastopil v ljubljanskem Narodnem gledališču in s krajšimi prekinitvami ostal njegov član do upokojitve leta 1960. Vselej je veljal za mojstrskega interpreta intelektualnih vlog. Od leta 1957 je bil predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost in tudi njen rektor. Leta 1980 je za svoje gledališko delo dobil Borštnikov prstan. Ivan Jerman je med drugim napisal tudi knjigo o slovenskih dramskih igralcih med drugo svetovno vojno. Janez Ivan Jerman se je rodil leta 1900 v Žrnovnici pri Splitu.
Pravnik in zgodovinar Lojze Ude se je v prvi svetovni vojni še ne dvajset let star udeležil bojev na različnih bojiščih in dosegel čin poročnika. Zaradi zavzemanja za Jugoslavijo je prišel pred vojaško sodišče, oktobra 1918 pa je sodeloval pri uporu 2. gorskega strelskega polka, s katerim je nato v imenu nove južnoslovanske države začasno zasedel Gorico. Pozneje se je pridružil borcem za severno mejo ter sodeloval v vseh bojih za Koroško. Po diplomi iz prava na ljubljanski pravni fakulteti je kot odvetniški pripravnik služboval v več krajih po Sloveniji ter potem odprl odvetniško pisarno pri Lenartu v Slovenskih goricah. Po zasedbi Slovenije se je pred nacisti umaknil v Ljubljano in začel sodelovati z Osvobodilno fronto, od leta 1943 pa je opravljal več pomembnih funkcij; med drugim je bil tudi predsednik verske komisije pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu. Po vojni je deloval kot izvedenec pri pripravi gradiva za slovenske mejne zahteve, nato pa je bil znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja ter višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Lojze Ude se je že kot študent vključil v razprave o položaju slovenskega naroda v Jugoslaviji; povezoval ga je s socialnim vprašanjem in nasprotoval kulturnemu boju, ki je hromil narodne sile. Posvetil se je raziskavam zgodovinskih virov, zlasti vprašanju koroških Slovencev, se zavzemal za priznanje zaslug koroškim prostovoljcem in generalu Maistru ter za stvarnejšo in pravičnejšo uradno politiko do slovenske manjšine na Koroškem. Za svoje delo je prejel več odlikovanj, že leta 1920 zlato Obilićevo medaljo za hrabrost. Pravnik in zgodovinar Lojze Ude se je rodil leta 1896 v Križah pri Tržiču.
Pred 95 leti se je v Mariboru rodila gledališka in filmska igralka Ivanka Mežan. Igralsko kariero je začela leta 1944 v partizanskem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. Po vojni je končala Akademijo za igralske umetnosti v Ljubljani ter bila do leta 1979 članica ljubljanske Drame. **Posnetek** Ivanka Mežan je nastopala tudi v filmih, prvič leta 1973 kot Maruša v filmu Cvetje v jeseni. V njenem filmskem opusu so še vloge v filmih Let mrtve ptice, Pustota, Na svidenje v naslednji vojni, Ljubljana je ljubljena ter Deklica in drevo. Leta 1995 je Ivanka Mežan prejela Borštnikov prstan.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Žiga Lamberg – prvi ljubljanski škof, mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog, vojak, pravnik in zgodovinar, od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Leta 1463 je Ljubljana dobila prvega škofa – Žigo Lamberga. Bil je iz plemiške rodbine, ki je prišla na Kranjsko s Koroškega. V lasti je imela več gradov, njena moč se je stopnjevala od 15. do 18. stoletja; iz nje so izšli visoki državniki, politiki, vojaki in cerkveni dostojanstveniki. Pripadal ji je tudi sloviti Lambergar, ki se je po ljudskem izročilu tako uspešno bojeval s Pegamom; verjetno je šlo za škofovega nečaka, viteza Karla Lamberga, ki je zares slovel po mnogih turnirskih zmagah. Žiga Lamberg se je rodil v Ljubljani in potem študiral na Dunaju in v Padovi ter leta 1461 doktoriral iz cerkvenega prava. Kot prvi ljubljanski škof je najprej utrdil položaj škofije, tako da je bila ta neposredno podrejena papežu, popravil in prezidal je ljubljansko stolnico – romarsko cerkev svetega Nikolaja, ki so jo leta 1468 požgali Turki – ter obnovil cerkev v Gornjem Gradu, ki so jo leta 1471 prav tako opustošili otomanski plenilci. Med drugim je bil še član papeške komisije za razglasitev Heme Krške za svetnico. Ko je škof Žiga Lamberg na današnji leta 1488 umrl, so ga pokopali v Ljubljani, slabih dvesto let pozneje pa so njegove telesne ostanke prenesli v družinsko grobnico na lamberški grad Kamen pri Begunjah na Gorenjskem.
Gledališki igralec, pedagog in organizator Janez Ivan Jerman je študiral na ljubljanski in praški gledališki šoli. Prvič je pred natanko stoletjem nastopil v ljubljanskem Narodnem gledališču in s krajšimi prekinitvami ostal njegov član do upokojitve leta 1960. Vselej je veljal za mojstrskega interpreta intelektualnih vlog. Od leta 1957 je bil predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost in tudi njen rektor. Leta 1980 je za svoje gledališko delo dobil Borštnikov prstan. Ivan Jerman je med drugim napisal tudi knjigo o slovenskih dramskih igralcih med drugo svetovno vojno. Janez Ivan Jerman se je rodil leta 1900 v Žrnovnici pri Splitu.
Pravnik in zgodovinar Lojze Ude se je v prvi svetovni vojni še ne dvajset let star udeležil bojev na različnih bojiščih in dosegel čin poročnika. Zaradi zavzemanja za Jugoslavijo je prišel pred vojaško sodišče, oktobra 1918 pa je sodeloval pri uporu 2. gorskega strelskega polka, s katerim je nato v imenu nove južnoslovanske države začasno zasedel Gorico. Pozneje se je pridružil borcem za severno mejo ter sodeloval v vseh bojih za Koroško. Po diplomi iz prava na ljubljanski pravni fakulteti je kot odvetniški pripravnik služboval v več krajih po Sloveniji ter potem odprl odvetniško pisarno pri Lenartu v Slovenskih goricah. Po zasedbi Slovenije se je pred nacisti umaknil v Ljubljano in začel sodelovati z Osvobodilno fronto, od leta 1943 pa je opravljal več pomembnih funkcij; med drugim je bil tudi predsednik verske komisije pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu. Po vojni je deloval kot izvedenec pri pripravi gradiva za slovenske mejne zahteve, nato pa je bil znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja ter višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Lojze Ude se je že kot študent vključil v razprave o položaju slovenskega naroda v Jugoslaviji; povezoval ga je s socialnim vprašanjem in nasprotoval kulturnemu boju, ki je hromil narodne sile. Posvetil se je raziskavam zgodovinskih virov, zlasti vprašanju koroških Slovencev, se zavzemal za priznanje zaslug koroškim prostovoljcem in generalu Maistru ter za stvarnejšo in pravičnejšo uradno politiko do slovenske manjšine na Koroškem. Za svoje delo je prejel več odlikovanj, že leta 1920 zlato Obilićevo medaljo za hrabrost. Pravnik in zgodovinar Lojze Ude se je rodil leta 1896 v Križah pri Tržiču.
Pred 95 leti se je v Mariboru rodila gledališka in filmska igralka Ivanka Mežan. Igralsko kariero je začela leta 1944 v partizanskem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. Po vojni je končala Akademijo za igralske umetnosti v Ljubljani ter bila do leta 1979 članica ljubljanske Drame. **Posnetek** Ivanka Mežan je nastopala tudi v filmih, prvič leta 1973 kot Maruša v filmu Cvetje v jeseni. V njenem filmskem opusu so še vloge v filmih Let mrtve ptice, Pustota, Na svidenje v naslednji vojni, Ljubljana je ljubljena ter Deklica in drevo. Leta 1995 je Ivanka Mežan prejela Borštnikov prstan.
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov