Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Josip Benko (1889-1945) prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja, beneški gradbeni vpliv v Ljubljani, vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa, kiparjev posluh za mediteransko okolje
Stavbenik Francesco Coconi, po rodu iz Furlanije, je iz Trevisa prišel v Ljubljano, kjer mu je gubernij leta 1823 priznal naslov stavbnega mojstra. V obdobju vsesplošnega diktata avstrijskega gradbenega uradništva je kot vodilni ljubljanski arhitekt predmarčne dobe pod beneškim vplivom obogatil Ljubljano s klasicizmom. To je videti na primer na zunanjščini Kapretzove hiše na Slovenski cesti nasproti Banke Slovenije, pročelju Mestnega muzeja ter spominskem stebru in vrtnem paviljonu v Dolu pri Ljubljani. Leta 1831 je Francesco Coconi prevzel delo pri zagrebški škofiji, leto zatem pa se je izgubila vsakršna sled za njim.
Leta 1868 se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil filozof in teolog Aleš Ušeničnik. Doktorata na obeh področjih je dosegel na Gregorijanski univerzi v Rimu. Bil je profesor filozofije na ljubljanskem bogoslovju in od leta 1919 na teološki fakulteti, leta 1922 pa je bil rektor ljubljanske univerze.
Večji del filozofske dejavnosti je Aleš Ušeničnik usmeril v polemiko z novoveško filozofijo, s Kantovo spoznavno teorijo, pozitivizmom in dialektičnim materializmom. Pri političnih vprašanjih je nastopal zlasti proti liberalizmu, ateizmu, ločitvi cerkve od države ter proti slabljenju vpliva Cerkve in religije. Aleš Ušeničnik je bil najuglednejši in vodilni slovenski katoliški filozof in teoretik svojega časa.
Leta 1889 se je v Tešanovcih rodil podjetnik Josip Benko, ki je med obema vojnama veljal za vodilnega prekmurskega industrialca, saj je bil lastnik sodobne tovarne mesnih izdelkov, ki je spodbudila razvoj živinoreje v Prekmurju. Iz nje se je pozneje razvila mesna industrija Pomurka. Ustanovil je kreditno zadrugo za trgovino in obrt in jo razvil v banko. Leta 1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, leta 1930 za banskega svetnika, v letih od 1932 do 1935 pa je bil poslanec narodne skupščine v Beogradu. Po drugi svetovni vojni so mu nove oblasti zaplenile premoženje in ga na montiranem sodnem procesu zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem obsodile na smrt in junija 1945 tudi usmrtile. Leta 1993 so obnovili sodni postopek, katerega rezultat je bila oprostilna sodba. Benko je bil žrtev revolucionarne prakse, ki jo je povojna oblast povzela po Stalinovem režimu v Sovjetski zvezi. Kriv je bil predvsem zato, ker je bil premožen in gospodarsko uspešen. V njegovi rojstni vasi so mu leta 2005 postavili spominsko znamenje.
Kipar Janez Lenassi je bil po študiju na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sopobudnik mednarodnih kiparskih simpozijev v Seči pri Portorožu ter v Kostanjevici na Krki. Bil je tudi redni predavatelj na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva, pri čemer izstopa njegov posluh za simbiozo z značilnostmi mediteranskega okolja in izraznimi posebnostmi materiala. Predvsem v kamnu in betonu je ustvarjal malo plastiko ter spomeniško in javno plastiko. Posnetek** Med njegove pomembne spomeniške stvaritve sodijo spomeniki Edvardu Rusjanu v Novi Gorici, padlim borcem narodnoosvobodilne vojne v Ilirski Bistrici, slovenskim pomorščakom v Portorožu ter eno njegovih zadnjih del Slavolok samostojnosti, ki so ga odkrili ob 16. obletnici odhoda vojakov Jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča in ob 50. obletnici Luke Koper ter vodnjaki v Portorožu, na ljubljanskih Žalah in na brionskem otoku Vanga. Ustvarjal je tudi arhitekturno plastiko (portal hotela Metropol v Portorožu) in se ukvarjal z gledališko scenografijo. Za svoje delo je Janez Lenassi – rodil se je leta 1927 v Opatiji − prejel nagrado Prešernovega sklada ter Jakopičevo in Sterijevo nagrado.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Josip Benko (1889-1945) prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja, beneški gradbeni vpliv v Ljubljani, vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa, kiparjev posluh za mediteransko okolje
Stavbenik Francesco Coconi, po rodu iz Furlanije, je iz Trevisa prišel v Ljubljano, kjer mu je gubernij leta 1823 priznal naslov stavbnega mojstra. V obdobju vsesplošnega diktata avstrijskega gradbenega uradništva je kot vodilni ljubljanski arhitekt predmarčne dobe pod beneškim vplivom obogatil Ljubljano s klasicizmom. To je videti na primer na zunanjščini Kapretzove hiše na Slovenski cesti nasproti Banke Slovenije, pročelju Mestnega muzeja ter spominskem stebru in vrtnem paviljonu v Dolu pri Ljubljani. Leta 1831 je Francesco Coconi prevzel delo pri zagrebški škofiji, leto zatem pa se je izgubila vsakršna sled za njim.
Leta 1868 se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil filozof in teolog Aleš Ušeničnik. Doktorata na obeh področjih je dosegel na Gregorijanski univerzi v Rimu. Bil je profesor filozofije na ljubljanskem bogoslovju in od leta 1919 na teološki fakulteti, leta 1922 pa je bil rektor ljubljanske univerze.
Večji del filozofske dejavnosti je Aleš Ušeničnik usmeril v polemiko z novoveško filozofijo, s Kantovo spoznavno teorijo, pozitivizmom in dialektičnim materializmom. Pri političnih vprašanjih je nastopal zlasti proti liberalizmu, ateizmu, ločitvi cerkve od države ter proti slabljenju vpliva Cerkve in religije. Aleš Ušeničnik je bil najuglednejši in vodilni slovenski katoliški filozof in teoretik svojega časa.
Leta 1889 se je v Tešanovcih rodil podjetnik Josip Benko, ki je med obema vojnama veljal za vodilnega prekmurskega industrialca, saj je bil lastnik sodobne tovarne mesnih izdelkov, ki je spodbudila razvoj živinoreje v Prekmurju. Iz nje se je pozneje razvila mesna industrija Pomurka. Ustanovil je kreditno zadrugo za trgovino in obrt in jo razvil v banko. Leta 1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, leta 1930 za banskega svetnika, v letih od 1932 do 1935 pa je bil poslanec narodne skupščine v Beogradu. Po drugi svetovni vojni so mu nove oblasti zaplenile premoženje in ga na montiranem sodnem procesu zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem obsodile na smrt in junija 1945 tudi usmrtile. Leta 1993 so obnovili sodni postopek, katerega rezultat je bila oprostilna sodba. Benko je bil žrtev revolucionarne prakse, ki jo je povojna oblast povzela po Stalinovem režimu v Sovjetski zvezi. Kriv je bil predvsem zato, ker je bil premožen in gospodarsko uspešen. V njegovi rojstni vasi so mu leta 2005 postavili spominsko znamenje.
Kipar Janez Lenassi je bil po študiju na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sopobudnik mednarodnih kiparskih simpozijev v Seči pri Portorožu ter v Kostanjevici na Krki. Bil je tudi redni predavatelj na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva, pri čemer izstopa njegov posluh za simbiozo z značilnostmi mediteranskega okolja in izraznimi posebnostmi materiala. Predvsem v kamnu in betonu je ustvarjal malo plastiko ter spomeniško in javno plastiko. Posnetek** Med njegove pomembne spomeniške stvaritve sodijo spomeniki Edvardu Rusjanu v Novi Gorici, padlim borcem narodnoosvobodilne vojne v Ilirski Bistrici, slovenskim pomorščakom v Portorožu ter eno njegovih zadnjih del Slavolok samostojnosti, ki so ga odkrili ob 16. obletnici odhoda vojakov Jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča in ob 50. obletnici Luke Koper ter vodnjaki v Portorožu, na ljubljanskih Žalah in na brionskem otoku Vanga. Ustvarjal je tudi arhitekturno plastiko (portal hotela Metropol v Portorožu) in se ukvarjal z gledališko scenografijo. Za svoje delo je Janez Lenassi – rodil se je leta 1927 v Opatiji − prejel nagrado Prešernovega sklada ter Jakopičevo in Sterijevo nagrado.
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Neveljaven email naslov