Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Kratka zgodovina »železne zavese«, Mariborski škof, ki se je uprl zahtevi nacistov, samorasla pesnica in pisateljica, ameriška pšenica preprečila lakoto
Kasnejši lavantinsko-mariborski škof Ivan Jožef Tomažič je po študiju na mariborskem bogoslovju v Innsbrucku doktoriral iz teologije in pozneje opravljal naloge škofijskega tajnika, kanonika ter predavatelja zgodovine in patristike. Na svoj 57. rojstni dni je postal lavantinsko-mariborski škof. Pod njegovim vodstvom so pospešili postopek Slomškove beatifikacije, sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Poudarjal je, da morata biti Cerkev in duhovščina nad političnimi strankami. Med nacistično okupacijo je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjev ukrep, po katerem bi moral sporočiti, da verski obredi z nastopom novega reda potekajo izključno v nemškem jeziku.
»Tega ne morem odrediti. Verniki lavantinske škofije so Slovenci, nemščine na podeželju ne razumeta niti dva odstotka vernikov.«
Po drugi svetovni vojni je boleče občutil tudi odnos komunistične oblasti do Katoliške cerkve. Škof Ivan Jožef Tomažič – rodil se je leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu − je ob svoji sedemdesetletnici prejel visoko papeževo priznanje, imenovano »prisednik prestola Njegove svetosti«.
Pri Svetem Lenartu nad Lušo se je na današnji dan leta 1905 rodila kmetica Anica Gartner, samorasla pesnica in pisateljica. Napisala je približno sto pesmi v slogu ljudskih in nekaj črtic. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta daljši večerniški povesti »Požgana kmetija« in »Obnova«. V njiju je Anica Gartner opisala kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino v letih od 1900 do 1970.
1. avgusta pred 70 leti je zvezna vlada v Beogradu izdala odločbo, po kateri so vse pekarne v državi začele prodajati kruh tudi v prosti prodaji. Cena za kilogram črnega pšeničnega kruha je znašala 30 dinarjev, kilogram belega kruha pa je bil osem dinarjev dražji. Pekarne so še naprej prodajale kruh tudi na živilske nakaznice po starih cenah – to je štiri dinarje za kilogram črnega pšeničnega in šest dinarjev za kilogram belega kruha. Prosta prodaja kruha je bila posledica prvih pošiljk ameriške pšenice, ekonomska in vojaška pomoč Združenih držav pa se je okrepila po tistem, ko je predsednik Harry Truman novembra 1951 Kongres zaprosil za dodatno ekonomsko pomoč, z utemeljitvijo, »da Jugoslaviji po dolgotrajni suši, ki je prizadela njen kmetijski sektor, grozi nepredstavljiva lakota …«
»Železna zavesa« je pojem, ki je od leta 1946 do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja označeval strogo razmejitev držav sovjetskega vplivnega območja od svojih sosed s kapitalistično družbeno ureditvijo ter po letu 1948 tudi od Jugoslavije. Železna zavesa vzdolž današnje madžarsko-slovenske državne meje je bila sprva sestavljena iz žičnate ograje, minskega polja, preoranega mejnega pasu in kontrolnih točk v notranjosti države. Leta 1956 so na madžarsko-jugoslovanski meji odstranili minska polja in žičnato ograjo, ki jo je ponekod zamenjala ograja pod stalno šibko električno napetostjo. Ob koncu osemdesetih let je meja postala manj zavarovana, 1. avgusta 1989 pa so žične ovire dokončno odstranili. To je po spremembi političnega sistema tri leta pozneje omogočilo odprtje mejnega prehoda Gornji Senik-Martinje in odpravilo odrezanost tega območja, poseljenega tudi z madžarskimi državljani slovenske narodnosti. Tam so že leta 1990 ustanovili prvo samostojno kulturno organizacijo − Zvezo Slovencev na Madžarskem.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Kratka zgodovina »železne zavese«, Mariborski škof, ki se je uprl zahtevi nacistov, samorasla pesnica in pisateljica, ameriška pšenica preprečila lakoto
Kasnejši lavantinsko-mariborski škof Ivan Jožef Tomažič je po študiju na mariborskem bogoslovju v Innsbrucku doktoriral iz teologije in pozneje opravljal naloge škofijskega tajnika, kanonika ter predavatelja zgodovine in patristike. Na svoj 57. rojstni dni je postal lavantinsko-mariborski škof. Pod njegovim vodstvom so pospešili postopek Slomškove beatifikacije, sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Poudarjal je, da morata biti Cerkev in duhovščina nad političnimi strankami. Med nacistično okupacijo je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjev ukrep, po katerem bi moral sporočiti, da verski obredi z nastopom novega reda potekajo izključno v nemškem jeziku.
»Tega ne morem odrediti. Verniki lavantinske škofije so Slovenci, nemščine na podeželju ne razumeta niti dva odstotka vernikov.«
Po drugi svetovni vojni je boleče občutil tudi odnos komunistične oblasti do Katoliške cerkve. Škof Ivan Jožef Tomažič – rodil se je leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu − je ob svoji sedemdesetletnici prejel visoko papeževo priznanje, imenovano »prisednik prestola Njegove svetosti«.
Pri Svetem Lenartu nad Lušo se je na današnji dan leta 1905 rodila kmetica Anica Gartner, samorasla pesnica in pisateljica. Napisala je približno sto pesmi v slogu ljudskih in nekaj črtic. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta daljši večerniški povesti »Požgana kmetija« in »Obnova«. V njiju je Anica Gartner opisala kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino v letih od 1900 do 1970.
1. avgusta pred 70 leti je zvezna vlada v Beogradu izdala odločbo, po kateri so vse pekarne v državi začele prodajati kruh tudi v prosti prodaji. Cena za kilogram črnega pšeničnega kruha je znašala 30 dinarjev, kilogram belega kruha pa je bil osem dinarjev dražji. Pekarne so še naprej prodajale kruh tudi na živilske nakaznice po starih cenah – to je štiri dinarje za kilogram črnega pšeničnega in šest dinarjev za kilogram belega kruha. Prosta prodaja kruha je bila posledica prvih pošiljk ameriške pšenice, ekonomska in vojaška pomoč Združenih držav pa se je okrepila po tistem, ko je predsednik Harry Truman novembra 1951 Kongres zaprosil za dodatno ekonomsko pomoč, z utemeljitvijo, »da Jugoslaviji po dolgotrajni suši, ki je prizadela njen kmetijski sektor, grozi nepredstavljiva lakota …«
»Železna zavesa« je pojem, ki je od leta 1946 do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja označeval strogo razmejitev držav sovjetskega vplivnega območja od svojih sosed s kapitalistično družbeno ureditvijo ter po letu 1948 tudi od Jugoslavije. Železna zavesa vzdolž današnje madžarsko-slovenske državne meje je bila sprva sestavljena iz žičnate ograje, minskega polja, preoranega mejnega pasu in kontrolnih točk v notranjosti države. Leta 1956 so na madžarsko-jugoslovanski meji odstranili minska polja in žičnato ograjo, ki jo je ponekod zamenjala ograja pod stalno šibko električno napetostjo. Ob koncu osemdesetih let je meja postala manj zavarovana, 1. avgusta 1989 pa so žične ovire dokončno odstranili. To je po spremembi političnega sistema tri leta pozneje omogočilo odprtje mejnega prehoda Gornji Senik-Martinje in odpravilo odrezanost tega območja, poseljenega tudi z madžarskimi državljani slovenske narodnosti. Tam so že leta 1990 ustanovili prvo samostojno kulturno organizacijo − Zvezo Slovencev na Madžarskem.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov