Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Strela morila na Donački gori, prostozidarji v Ljubljani, 150 let od zadnjega slovenskega tabora, Ivan Šumljak - oče Slovenske planinske poti
Poleti 1741 so nevihte z močnim dežjem, vetrom in točo pogosto ogrožale pridelek polj, sadovnjakov in vinogradov, zato se je 6. avgusta tistega leta pri molitvi za letino v cerkvi na Donački gori zbralo veliko romarjev, predvsem z Dravskega in Ptujskega polja ter iz Haloz. Želeli so se priporočiti zavetniku svetemu Donatu, naj obvaruje njihov trud. Sredi bogoslužja pa je v cerkev udarila strela. Umrlo je 59 ljudi. Pokopali so jih v današnjem Vidmu pri Ptuju, pri Svetem Juriju in v Žetalah. Popis nesrečnih romarjev je ohranjen v mrliških knjigah župnije Svetega Vida. To najbolj množično nesrečo zaradi udara strele na Slovenskem opisuje tudi vizitacijski zapisnik goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa. Po ohranjenem ljudskem izročilu se je zvon iz zvonika cerkve, ki jo je zadela strela, prikotalil po južnem pobočju Donačke gore vse do tam, kjer stoji sedanja cerkev svetega Donata.
Prostozidarstvo ali framasonstvo je svetovno gibanje, ki želi svoje privržence pripeljati do ideala plemenitega človeštva. Organizirano je v lože in velike lože. Člani se delijo na učence, pomočnike in mojstre. Prva velika loža je nastala leta 1717 v Londonu. Med francosko zasedbo so nastale prostozidarske lože tudi na zasedenem ozemlju habsburške monarhije v Trstu, Kopru, Poreču, Karlovcu, na Reki, v Zadru in 6. avgusta 1811 v Ljubljani kot loža prijateljev kralja rimskega in Napoleona. Njeni člani so se zbirali ob določenem času v stari ljubljanski reduti, ki je imela v shajališču vsa okna zazidana, razen majhne okrogle odprtine. V tem prostoru so imeli predavanja, pojedine in veselice. Po Napoleonovem porazu so se Avstrijci zelo trudili zatreti prostozidarske lože, vsakogar, za katerega so sumili, da je njen član, so preganjali. Ostanke opreme ljubljanske lože so leta 1815 uničili oziroma so njene listine in znake raznesli.
Prvi slovenski tabor, mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti, je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, zadnji pa na današnji dan leta 1871 v Zgornjih Buhljah pri Grabštajnu na Koroškem. Zaradi francosko-pruske vojne, pa tudi zaradi točk dnevnega reda na taborih, ki naj bi netile sovraštvo med narodi in povzročale nerede, je vlada kmalu zatem tabore prepovedala. Glavni govornik v Zgornjih Buhljah je bil Andrej Einspieler, katehet in profesor slovenščine na realki v Celovcu. Zavzemal se je za slovensko šolstvo na Koroškem in enakopravnost slovenskega jezika. Kot voditelj koroških Slovencev je že deset let prej zapisal: »Kdor ne dovoli narodu pouka v njegovem maternem jeziku, ubija ljudstvu omiko in je zlodejec človeštva.«
Leta 1899 se je v Žalcu rodil profesor Ivan Šumljak, eden najpomembnejših organizatorjev slovenskega planinstva v prejšnjem stoletju in pobudnik Slovenske planinske poti. Leta 1918 je z odliko končal študij na mariborskem učiteljišču. Poučeval je med drugim v Šoštanju in Mariboru, med vojno doživel izgnanstvo, leta 1945 pa postal ravnatelj učiteljišča v Mariboru. Po vojni je bil 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor Matica. Na zboru markacistov Slovenije je leta 1950 podal predlog za »Slovensko planinsko transverzalo št. 1« od Maribora do Kopra. *Posnetek Leta 1953 je bila pot, ki se začne ob vznožju Pohorja, v Radvanju pri Mariboru in konča v Ankaranu ob Jadranskem morju, tudi uradno odprta
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Strela morila na Donački gori, prostozidarji v Ljubljani, 150 let od zadnjega slovenskega tabora, Ivan Šumljak - oče Slovenske planinske poti
Poleti 1741 so nevihte z močnim dežjem, vetrom in točo pogosto ogrožale pridelek polj, sadovnjakov in vinogradov, zato se je 6. avgusta tistega leta pri molitvi za letino v cerkvi na Donački gori zbralo veliko romarjev, predvsem z Dravskega in Ptujskega polja ter iz Haloz. Želeli so se priporočiti zavetniku svetemu Donatu, naj obvaruje njihov trud. Sredi bogoslužja pa je v cerkev udarila strela. Umrlo je 59 ljudi. Pokopali so jih v današnjem Vidmu pri Ptuju, pri Svetem Juriju in v Žetalah. Popis nesrečnih romarjev je ohranjen v mrliških knjigah župnije Svetega Vida. To najbolj množično nesrečo zaradi udara strele na Slovenskem opisuje tudi vizitacijski zapisnik goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa. Po ohranjenem ljudskem izročilu se je zvon iz zvonika cerkve, ki jo je zadela strela, prikotalil po južnem pobočju Donačke gore vse do tam, kjer stoji sedanja cerkev svetega Donata.
Prostozidarstvo ali framasonstvo je svetovno gibanje, ki želi svoje privržence pripeljati do ideala plemenitega človeštva. Organizirano je v lože in velike lože. Člani se delijo na učence, pomočnike in mojstre. Prva velika loža je nastala leta 1717 v Londonu. Med francosko zasedbo so nastale prostozidarske lože tudi na zasedenem ozemlju habsburške monarhije v Trstu, Kopru, Poreču, Karlovcu, na Reki, v Zadru in 6. avgusta 1811 v Ljubljani kot loža prijateljev kralja rimskega in Napoleona. Njeni člani so se zbirali ob določenem času v stari ljubljanski reduti, ki je imela v shajališču vsa okna zazidana, razen majhne okrogle odprtine. V tem prostoru so imeli predavanja, pojedine in veselice. Po Napoleonovem porazu so se Avstrijci zelo trudili zatreti prostozidarske lože, vsakogar, za katerega so sumili, da je njen član, so preganjali. Ostanke opreme ljubljanske lože so leta 1815 uničili oziroma so njene listine in znake raznesli.
Prvi slovenski tabor, mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti, je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, zadnji pa na današnji dan leta 1871 v Zgornjih Buhljah pri Grabštajnu na Koroškem. Zaradi francosko-pruske vojne, pa tudi zaradi točk dnevnega reda na taborih, ki naj bi netile sovraštvo med narodi in povzročale nerede, je vlada kmalu zatem tabore prepovedala. Glavni govornik v Zgornjih Buhljah je bil Andrej Einspieler, katehet in profesor slovenščine na realki v Celovcu. Zavzemal se je za slovensko šolstvo na Koroškem in enakopravnost slovenskega jezika. Kot voditelj koroških Slovencev je že deset let prej zapisal: »Kdor ne dovoli narodu pouka v njegovem maternem jeziku, ubija ljudstvu omiko in je zlodejec človeštva.«
Leta 1899 se je v Žalcu rodil profesor Ivan Šumljak, eden najpomembnejših organizatorjev slovenskega planinstva v prejšnjem stoletju in pobudnik Slovenske planinske poti. Leta 1918 je z odliko končal študij na mariborskem učiteljišču. Poučeval je med drugim v Šoštanju in Mariboru, med vojno doživel izgnanstvo, leta 1945 pa postal ravnatelj učiteljišča v Mariboru. Po vojni je bil 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor Matica. Na zboru markacistov Slovenije je leta 1950 podal predlog za »Slovensko planinsko transverzalo št. 1« od Maribora do Kopra. *Posnetek Leta 1953 je bila pot, ki se začne ob vznožju Pohorja, v Radvanju pri Mariboru in konča v Ankaranu ob Jadranskem morju, tudi uradno odprta
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov