Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada«, črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis”, Koroški bančnik v Mariboru, politična spletka preprečila cesarjevo župansko potrditev
Od leta 1831 do 1833 je na Slovenskem potekala abecedna vojna, imenovana tudi črkarska ali abecedna pravda. To je bila jezikovna ali kulturno-literarna polemika med zagovorniki in nasprotniki metelčice, nove pisave, s katero je jezikoslovec Metelko skušal nadomestiti do tedaj veljavno bohoričico. Najbolj je stališče, da je nova pisava potrebna, zagovarjal Jernej Kopitar. Zahteval je “popoln in razumen črkopis”, ki bi dvajsetim črkam latinice dodal devet novih. Metelko je tako leta 1825 latinici dodal cirilske črke. Metelčici so se uprli številni jezikoslovci, predvsem zaradi črkopisno-estetskih razlogov. Prešeren je v sonetu o kaši “Zdraharska pravda” novo pisavo ocenil za nepotrebno formalno novost, ki vsebinsko ničesar ne spreminja. Leta 1833 je v črkarsko pravdo odločno posegel tudi Matija Čop. Še istega leta je bila metelčica v šolah prepovedana in črkarska pravda je bila končana.
22. avgusta 1844 se je pri Svetem Štefanu pri Vovbrah na današnjem avstrijskem Koroškem rodil odvetnik in narodni buditelj Jernej Glančnik, ki velja za začetnika slovenskega bančništva v Mariboru. Po gimnaziji v Celovcu in pravni akademiji v Zagrebu je leta 1871 promoviral na graški univerzi in šest let pozneje odprl odvetniško pisarno v Mariboru. Z njegovim prizadevanjem je bila leta 1882 ustanovljena Mariborska hranilnica in posojilnica, najuspešnejši slovenski denarni zavod na Štajerskem, ki ga je Glančnik uspešno vodil vse do svoje smrti leta 1905. Prav tako je sodeloval pri graditvi Narodnega doma v Mariboru, bil je tudi predsednik Slovenskega političnega društva, Katoliškega tiskovnega društva in Mariborske čitalnice.
Leta 1910 je Ivan Hribar v posebnem razglasu ljubljanskim meščanom oznanil, da cesar ni potrdil njegove šeste soglasne izvolitve za ljubljanskega župana. S tem se je končala njegova izjemno uspešna dolgoletna županska kariera. Začel jo je 7. maja 1896 in v tem času kranjsko Ljubljano iz »velike vasi« preobrazil v sodobno srednjeevropsko mesto. Cesarjev »ne« ponovni Hribarjevi izvolitvi za župana je povezan s klasično politično spletko. Vseslovenska ljudska stranka je sprožila tudi preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bil vknjižen le en znesek, in to ena krona in 55 vinarjev.
Novinar Ivo Štandeker je vrsto let pisal za tednik Mladina. Veljal je za izjemno ustvarjalnega, saj je uvajal nove novinarske žanre, v Mladino pa je vpeljal strip, z njim tudi znamenito Diarejo. Bil je avtor številnih intervjujev in reportaž, med vojno v Sloveniji pa je poročal z bojišč. 16. junija 1992 je za posledicami ran umrl v obleganem Sarajevu. Hudo ranjenega so želeli prepeljati v bolnišnico na Koševu, a so jih na eni izmed srbskih barikad v naselju Mojmilo ustavili in vrnili nazaj. Samo en vojak ga je bil po pripovedovanju novinarke Newsweeka Jane Schneider pripravljen prepeljati do bolnišnice na Palah, a je bilo pet ur za ranjenega Iva preveč. Z vojnim poročevalstvom se je prvič srečal dobesedno na domačem pragu (doma je bil z Rance pri Pesnici), in sicer v spopadu pri bližnjem Štrihovcu. Reportaža o tem je leta 1997 izšla prevedena v angleščino, v antologijo slovenske povojne literature pa jo je uvrstil Aleš Debeljak. O svojem sinu je leta 2001 spregovorila mama Rozika Štandeker. *Posnetek . V spomin nanj so pred desetletjem v Sarajevskem naselju Dobrinja odkrili spominsko ploščo, na kateri je vklesan stavek iz Štandekerjevega zadnjega poročila: »Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada«. Novinar Ivo Štandeker se je rodil pred 60 leti v Mariboru.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada«, črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis”, Koroški bančnik v Mariboru, politična spletka preprečila cesarjevo župansko potrditev
Od leta 1831 do 1833 je na Slovenskem potekala abecedna vojna, imenovana tudi črkarska ali abecedna pravda. To je bila jezikovna ali kulturno-literarna polemika med zagovorniki in nasprotniki metelčice, nove pisave, s katero je jezikoslovec Metelko skušal nadomestiti do tedaj veljavno bohoričico. Najbolj je stališče, da je nova pisava potrebna, zagovarjal Jernej Kopitar. Zahteval je “popoln in razumen črkopis”, ki bi dvajsetim črkam latinice dodal devet novih. Metelko je tako leta 1825 latinici dodal cirilske črke. Metelčici so se uprli številni jezikoslovci, predvsem zaradi črkopisno-estetskih razlogov. Prešeren je v sonetu o kaši “Zdraharska pravda” novo pisavo ocenil za nepotrebno formalno novost, ki vsebinsko ničesar ne spreminja. Leta 1833 je v črkarsko pravdo odločno posegel tudi Matija Čop. Še istega leta je bila metelčica v šolah prepovedana in črkarska pravda je bila končana.
22. avgusta 1844 se je pri Svetem Štefanu pri Vovbrah na današnjem avstrijskem Koroškem rodil odvetnik in narodni buditelj Jernej Glančnik, ki velja za začetnika slovenskega bančništva v Mariboru. Po gimnaziji v Celovcu in pravni akademiji v Zagrebu je leta 1871 promoviral na graški univerzi in šest let pozneje odprl odvetniško pisarno v Mariboru. Z njegovim prizadevanjem je bila leta 1882 ustanovljena Mariborska hranilnica in posojilnica, najuspešnejši slovenski denarni zavod na Štajerskem, ki ga je Glančnik uspešno vodil vse do svoje smrti leta 1905. Prav tako je sodeloval pri graditvi Narodnega doma v Mariboru, bil je tudi predsednik Slovenskega političnega društva, Katoliškega tiskovnega društva in Mariborske čitalnice.
Leta 1910 je Ivan Hribar v posebnem razglasu ljubljanskim meščanom oznanil, da cesar ni potrdil njegove šeste soglasne izvolitve za ljubljanskega župana. S tem se je končala njegova izjemno uspešna dolgoletna županska kariera. Začel jo je 7. maja 1896 in v tem času kranjsko Ljubljano iz »velike vasi« preobrazil v sodobno srednjeevropsko mesto. Cesarjev »ne« ponovni Hribarjevi izvolitvi za župana je povezan s klasično politično spletko. Vseslovenska ljudska stranka je sprožila tudi preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bil vknjižen le en znesek, in to ena krona in 55 vinarjev.
Novinar Ivo Štandeker je vrsto let pisal za tednik Mladina. Veljal je za izjemno ustvarjalnega, saj je uvajal nove novinarske žanre, v Mladino pa je vpeljal strip, z njim tudi znamenito Diarejo. Bil je avtor številnih intervjujev in reportaž, med vojno v Sloveniji pa je poročal z bojišč. 16. junija 1992 je za posledicami ran umrl v obleganem Sarajevu. Hudo ranjenega so želeli prepeljati v bolnišnico na Koševu, a so jih na eni izmed srbskih barikad v naselju Mojmilo ustavili in vrnili nazaj. Samo en vojak ga je bil po pripovedovanju novinarke Newsweeka Jane Schneider pripravljen prepeljati do bolnišnice na Palah, a je bilo pet ur za ranjenega Iva preveč. Z vojnim poročevalstvom se je prvič srečal dobesedno na domačem pragu (doma je bil z Rance pri Pesnici), in sicer v spopadu pri bližnjem Štrihovcu. Reportaža o tem je leta 1997 izšla prevedena v angleščino, v antologijo slovenske povojne literature pa jo je uvrstil Aleš Debeljak. O svojem sinu je leta 2001 spregovorila mama Rozika Štandeker. *Posnetek . V spomin nanj so pred desetletjem v Sarajevskem naselju Dobrinja odkrili spominsko ploščo, na kateri je vklesan stavek iz Štandekerjevega zadnjega poročila: »Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada«. Novinar Ivo Štandeker se je rodil pred 60 leti v Mariboru.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov