Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Franc Simonič zbral in uredil skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti, jožefinska doba in slovenski samostani, elektrifikacija Maribora, didaktik, metodolog in pedagogik

Kraj Kostanjevica se je razvil na otoku v reki Krki na Dolenjskem blizu nekdanjega gradu Landestrost, ki je bil obmejna spanheimska trdnjava, in je kmalu postal pomembno politično, gospodarsko in versko središče ob spodnjem toku Krke. Okoli leta 1300 je Henrik Koroški Kostanjevici podelil privilegij; ta je postal vzorec, po katerem so pozneje podeljevali mestne pravice tudi manjšim krajem. Že prej (leta 1234) pa je koroški vojvoda Bernard Spanheimski ob naselju ustanovil samostan cistercijanskega reda in mu podelil številna posestva.
Samostan je bil bogat, nekoliko slabše mu je šlo le v obdobju turških vpadov. Ko je v drugi polovici 18. stoletja cesar Jožef II. izdal zakon o zaprtju samostanov, so na današnji dan leta 1785 razpustili tudi kostanjeviškega. Njegovo bogato knjižnico (imela je več kot dva tisoč knjig) so pozneje po nizki ceni prodali na dražbi; ostanek, ki ga danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, je le del nekdanjega knjižnega bogastva cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki.

Utemeljitelj slovenske bibliografije Franc Simonič je po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru leta 1869 vpisal študij slavistike in zgodovine v Gradcu ter ga končal z doktoratom iz zgodovine Babenberžanov. Prvo službo je dobil leta 1874 v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu. Od leta 1877 je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju kot referent za slavistiko, zgodovino in zemljepis, od leta 1894 vrhovni revizor katalogov, od 1898 pa kustos in vodja knjižnice. Po 25-ih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov z naslovom "Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900". Po oceni strokovnjakov je zajel vsaj 75 odstotkov slovenske knjižne produkcije v 350 letih – od Trubarja do leta 1900. Dr. Franc Simonič, utemeljitelj slovenske bibliografije, se je rodil 2. oktobra 1847 v Ivanjkovcih.

Trenutek, ko je aprila 1883 v Mariboru zasvetila prva električna luč na Slovenskem – to se je zgodilo komaj štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko –, štejemo za prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije oziroma začetek elektrifikacije na območju današnje Slovenije. Še v obdobju prve svetovne vojne je začelo poslovati Mestno elektriško podjetje, ki ga je vodil inženir Karl Ruprecht iz Salzburga. Ko je bila leta 1918 zgrajena hidroelektrarna Fala, prva elektrarna na Dravi, in leto dni pozneje še daljnovod med Falo in Mariborom, je bilo mesto 2. oktobra 1920 povezano s srednjenapetostnim in nizkonapetostnim omrežjem, ki ga je gradilo Mestno elektriško podjetje. Priključenih je bilo že 22 transformatorskih postaj. Gosposka in Slovenska ulica sta bili prvi, v katerih je električna razsvetljava zamenjala plinsko.

Rudi Lešnik je leta 1963 diplomiral iz psihologije in pedagogike in leta 1979 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pozneje je med drugim kot izredni profesor pedagoške fakultete v Mariboru predaval didaktiko, pedagoško metodologijo in pedagogiko prostega časa ter bil glavni urednik “Prosvetnega delavca. Največ je raziskoval in objavljal o pedagogiki prostega časa. Na tem področju je opravil pionirsko delo pri nas (objavil je 18 knjig), s svojimi raziskavami pa se je uveljavil tudi v tujini. Rudi Lešnik se je rodil pred 90 leti v Celju.