Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, 10. oktober

10.10.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Plebiscit in (pre)kmalu pozabljene manjšinske pravice, Ljubljana dobi Narodni dom, matematični pedagog širokega slovesa, fizik na mirovnih konferencah

Zamisel o graditvi Narodnega doma v Ljubljani – osrednjega slovenskega kulturnega hrama – se je porodila že leta 1869, vendar je moralo miniti kar 27 let, preden so domoljubi za zidavo zbrali dovolj denarja. Ko so narodni dom med dvodnevnim dogajanjem leta 1896 vendarle slovesno odprli, je bila v deželnem gledališču najprej predstava Dramatičnega društva in po njej koncert vojaške godbe ter pevskih zborov. Naslednji dan pa so pripravili zborovanje in banket s slavnostnim plesom. V novem poslopju Narodnega doma so dobili prostore telovadno društvo Sokol, čitalnica, Dramatično društvo, Ciril-Metodova družba, društvo Pravnik, Slovensko planinsko društvo in še nekateri.

Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.

Fizik Lavo Čermelj je študiral na Dunaju in tam tudi doktoriral. Najprej je poučeval na Tržaškem, leta 1929 pa je emigriral v Jugoslavijo in bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Na začetku druge svetovne vojne so ga aretirali, na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt in potem pomilostili na dosmrtno ječo. Iz zapora na Elbi je leta 1944 leta odšel k partizanom. Pozneje je bil podpredsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje, član študijske komisije Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in tajnik komisije za zahodno slovensko mejo. Po vojni je deloval na Inštitutu za mednarodna vprašanja in kot izvedenec sodeloval na mirovnih konferencah v Londonu in Parizu. Načrtno je zbiral gradivo o zatiranju Slovencev in Hrvatov na Primorskem in ustvaril temelje za znanstveno preučevanje položaja Slovencev v Italiji. Tako se je spominjal svojega vpisa v gimnazijo in strahu zaradi slabšega znanja slovenskega jezika. *Posnetek Lavo Čermelj je napisal vrsto strokovnih knjig in učbenikov, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev in urednik poljudnoznanstvene naravoslovne revije Proteus. Fizik in publicist Lavo Čermelj se je rodil leta 1889 v Trstu.

10. oktobra 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit – glasovanje o državni pripadnosti koroških Slovencev. Po zlomu monarhije je z vojaškim nastopom čet generala Rudolfa Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo. Mirovna pogodba iz Saint Germaina, sklenjena leta 1919, je potrdila razdelitev plebiscitnega ozemlja na južno cono A pod jugoslovansko upravo in cono B pod avstrijsko. Zato je bil plebiscit v načrtu le, če bi Jugoslavija zmagala v coni A. Vendar so Avstrijci po odprtju demarkacijske črte v tej coni okrepili propagando: med drugim so Slovencem obljubili dosledno uresničevanje določil saintgermainske pogodbe o manjšinah. Tako se je na plebiscitu na današnji dan leta 1920 več kot 59 odstotkov volivcev odločilo za Avstrijo. Toda že na slovesni seji koroškega deželnega zbora 25. novembra istega leta je deželni upravitelj doktor Arthur Lemish odkrito napovedal hitro germanizacijo koroških Slovencev in s tem koroškim Slovencem odrekel večino predhodnih obljub o spoštovanju pravic narodne skupnosti.


Na današnji dan

6260 epizod

Na današnji dan

6260 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, 10. oktober

10.10.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Plebiscit in (pre)kmalu pozabljene manjšinske pravice, Ljubljana dobi Narodni dom, matematični pedagog širokega slovesa, fizik na mirovnih konferencah

Zamisel o graditvi Narodnega doma v Ljubljani – osrednjega slovenskega kulturnega hrama – se je porodila že leta 1869, vendar je moralo miniti kar 27 let, preden so domoljubi za zidavo zbrali dovolj denarja. Ko so narodni dom med dvodnevnim dogajanjem leta 1896 vendarle slovesno odprli, je bila v deželnem gledališču najprej predstava Dramatičnega društva in po njej koncert vojaške godbe ter pevskih zborov. Naslednji dan pa so pripravili zborovanje in banket s slavnostnim plesom. V novem poslopju Narodnega doma so dobili prostore telovadno društvo Sokol, čitalnica, Dramatično društvo, Ciril-Metodova družba, društvo Pravnik, Slovensko planinsko društvo in še nekateri.

Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.

Fizik Lavo Čermelj je študiral na Dunaju in tam tudi doktoriral. Najprej je poučeval na Tržaškem, leta 1929 pa je emigriral v Jugoslavijo in bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Na začetku druge svetovne vojne so ga aretirali, na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt in potem pomilostili na dosmrtno ječo. Iz zapora na Elbi je leta 1944 leta odšel k partizanom. Pozneje je bil podpredsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje, član študijske komisije Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in tajnik komisije za zahodno slovensko mejo. Po vojni je deloval na Inštitutu za mednarodna vprašanja in kot izvedenec sodeloval na mirovnih konferencah v Londonu in Parizu. Načrtno je zbiral gradivo o zatiranju Slovencev in Hrvatov na Primorskem in ustvaril temelje za znanstveno preučevanje položaja Slovencev v Italiji. Tako se je spominjal svojega vpisa v gimnazijo in strahu zaradi slabšega znanja slovenskega jezika. *Posnetek Lavo Čermelj je napisal vrsto strokovnih knjig in učbenikov, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev in urednik poljudnoznanstvene naravoslovne revije Proteus. Fizik in publicist Lavo Čermelj se je rodil leta 1889 v Trstu.

10. oktobra 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit – glasovanje o državni pripadnosti koroških Slovencev. Po zlomu monarhije je z vojaškim nastopom čet generala Rudolfa Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo. Mirovna pogodba iz Saint Germaina, sklenjena leta 1919, je potrdila razdelitev plebiscitnega ozemlja na južno cono A pod jugoslovansko upravo in cono B pod avstrijsko. Zato je bil plebiscit v načrtu le, če bi Jugoslavija zmagala v coni A. Vendar so Avstrijci po odprtju demarkacijske črte v tej coni okrepili propagando: med drugim so Slovencem obljubili dosledno uresničevanje določil saintgermainske pogodbe o manjšinah. Tako se je na plebiscitu na današnji dan leta 1920 več kot 59 odstotkov volivcev odločilo za Avstrijo. Toda že na slovesni seji koroškega deželnega zbora 25. novembra istega leta je deželni upravitelj doktor Arthur Lemish odkrito napovedal hitro germanizacijo koroških Slovencev in s tem koroškim Slovencem odrekel večino predhodnih obljub o spoštovanju pravic narodne skupnosti.


06.11.2022

10. november - raziskovalec v botanični vedi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

9. november - glasba za himno Kraljevine Srbije

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

8. november - tovarna lepenke, kartona in papirja v Količevem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


07.11.2022

7. november - prva uspešna operacija sive mrene pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

6. november - antanta pozdravlja nastanek Države SHS

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.11.2022

5. november - ustanovitej Pomorskega muzeja S. Mašere v Piranu

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.11.2022

4. november - slovenski župan Clevelanda

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.11.2022

3. november - nesreča Orient Expressa pri Brestanici

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.11.2022

2. november - sveti Viktorin ptujski

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


30.10.2022

1. november - generalske epolete na majorjeva ramena

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


31.10.2022

31. oktober - luč reformacije, spodbuda k svobodi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

29. oktober - pozabljeni in spet najdeni literat

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

28. oktober - 94 let slovenskega radia

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

27. oktober - Slovenija in Hrvaška v projekt jedrske elektrarne

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

26. oktober - mojster planinske fotografije

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


25.10.2022

25. oktober - državni praznik – Dan suverenosti

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.10.2022

24. oktober - utemeljitelj naše znanstvene medicine

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


23.10.2022

23. oktober - prvi Borštnikov prstan za igralske presežke

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


22.10.2022

22. oktober - 100 let skavtske organizacije pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 37 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov