Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Plebiscit in (pre)kmalu pozabljene manjšinske pravice, Ljubljana dobi Narodni dom, matematični pedagog širokega slovesa, fizik na mirovnih konferencah
Zamisel o graditvi Narodnega doma v Ljubljani – osrednjega slovenskega kulturnega hrama – se je porodila že leta 1869, vendar je moralo miniti kar 27 let, preden so domoljubi za zidavo zbrali dovolj denarja. Ko so narodni dom med dvodnevnim dogajanjem leta 1896 vendarle slovesno odprli, je bila v deželnem gledališču najprej predstava Dramatičnega društva in po njej koncert vojaške godbe ter pevskih zborov. Naslednji dan pa so pripravili zborovanje in banket s slavnostnim plesom. V novem poslopju Narodnega doma so dobili prostore telovadno društvo Sokol, čitalnica, Dramatično društvo, Ciril-Metodova družba, društvo Pravnik, Slovensko planinsko društvo in še nekateri.
Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.
Fizik Lavo Čermelj je študiral na Dunaju in tam tudi doktoriral. Najprej je poučeval na Tržaškem, leta 1929 pa je emigriral v Jugoslavijo in bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Na začetku druge svetovne vojne so ga aretirali, na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt in potem pomilostili na dosmrtno ječo. Iz zapora na Elbi je leta 1944 leta odšel k partizanom. Pozneje je bil podpredsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje, član študijske komisije Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in tajnik komisije za zahodno slovensko mejo. Po vojni je deloval na Inštitutu za mednarodna vprašanja in kot izvedenec sodeloval na mirovnih konferencah v Londonu in Parizu. Načrtno je zbiral gradivo o zatiranju Slovencev in Hrvatov na Primorskem in ustvaril temelje za znanstveno preučevanje položaja Slovencev v Italiji. Tako se je spominjal svojega vpisa v gimnazijo in strahu zaradi slabšega znanja slovenskega jezika. *Posnetek Lavo Čermelj je napisal vrsto strokovnih knjig in učbenikov, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev in urednik poljudnoznanstvene naravoslovne revije Proteus. Fizik in publicist Lavo Čermelj se je rodil leta 1889 v Trstu.
10. oktobra 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit – glasovanje o državni pripadnosti koroških Slovencev. Po zlomu monarhije je z vojaškim nastopom čet generala Rudolfa Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo. Mirovna pogodba iz Saint Germaina, sklenjena leta 1919, je potrdila razdelitev plebiscitnega ozemlja na južno cono A pod jugoslovansko upravo in cono B pod avstrijsko. Zato je bil plebiscit v načrtu le, če bi Jugoslavija zmagala v coni A. Vendar so Avstrijci po odprtju demarkacijske črte v tej coni okrepili propagando: med drugim so Slovencem obljubili dosledno uresničevanje določil saintgermainske pogodbe o manjšinah. Tako se je na plebiscitu na današnji dan leta 1920 več kot 59 odstotkov volivcev odločilo za Avstrijo. Toda že na slovesni seji koroškega deželnega zbora 25. novembra istega leta je deželni upravitelj doktor Arthur Lemish odkrito napovedal hitro germanizacijo koroških Slovencev in s tem koroškim Slovencem odrekel večino predhodnih obljub o spoštovanju pravic narodne skupnosti.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Plebiscit in (pre)kmalu pozabljene manjšinske pravice, Ljubljana dobi Narodni dom, matematični pedagog širokega slovesa, fizik na mirovnih konferencah
Zamisel o graditvi Narodnega doma v Ljubljani – osrednjega slovenskega kulturnega hrama – se je porodila že leta 1869, vendar je moralo miniti kar 27 let, preden so domoljubi za zidavo zbrali dovolj denarja. Ko so narodni dom med dvodnevnim dogajanjem leta 1896 vendarle slovesno odprli, je bila v deželnem gledališču najprej predstava Dramatičnega društva in po njej koncert vojaške godbe ter pevskih zborov. Naslednji dan pa so pripravili zborovanje in banket s slavnostnim plesom. V novem poslopju Narodnega doma so dobili prostore telovadno društvo Sokol, čitalnica, Dramatično društvo, Ciril-Metodova družba, društvo Pravnik, Slovensko planinsko društvo in še nekateri.
Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.
Fizik Lavo Čermelj je študiral na Dunaju in tam tudi doktoriral. Najprej je poučeval na Tržaškem, leta 1929 pa je emigriral v Jugoslavijo in bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Na začetku druge svetovne vojne so ga aretirali, na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt in potem pomilostili na dosmrtno ječo. Iz zapora na Elbi je leta 1944 leta odšel k partizanom. Pozneje je bil podpredsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje, član študijske komisije Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in tajnik komisije za zahodno slovensko mejo. Po vojni je deloval na Inštitutu za mednarodna vprašanja in kot izvedenec sodeloval na mirovnih konferencah v Londonu in Parizu. Načrtno je zbiral gradivo o zatiranju Slovencev in Hrvatov na Primorskem in ustvaril temelje za znanstveno preučevanje položaja Slovencev v Italiji. Tako se je spominjal svojega vpisa v gimnazijo in strahu zaradi slabšega znanja slovenskega jezika. *Posnetek Lavo Čermelj je napisal vrsto strokovnih knjig in učbenikov, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev in urednik poljudnoznanstvene naravoslovne revije Proteus. Fizik in publicist Lavo Čermelj se je rodil leta 1889 v Trstu.
10. oktobra 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit – glasovanje o državni pripadnosti koroških Slovencev. Po zlomu monarhije je z vojaškim nastopom čet generala Rudolfa Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo. Mirovna pogodba iz Saint Germaina, sklenjena leta 1919, je potrdila razdelitev plebiscitnega ozemlja na južno cono A pod jugoslovansko upravo in cono B pod avstrijsko. Zato je bil plebiscit v načrtu le, če bi Jugoslavija zmagala v coni A. Vendar so Avstrijci po odprtju demarkacijske črte v tej coni okrepili propagando: med drugim so Slovencem obljubili dosledno uresničevanje določil saintgermainske pogodbe o manjšinah. Tako se je na plebiscitu na današnji dan leta 1920 več kot 59 odstotkov volivcev odločilo za Avstrijo. Toda že na slovesni seji koroškega deželnega zbora 25. novembra istega leta je deželni upravitelj doktor Arthur Lemish odkrito napovedal hitro germanizacijo koroških Slovencev in s tem koroškim Slovencem odrekel večino predhodnih obljub o spoštovanju pravic narodne skupnosti.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov