Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
200 let naše najstarejše muzejske ustanove, ptujski strokovnjak za rimsko obdobje, Simon Gregorčič - goriški slavček, ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk
Zasluge za postavitev prvega muzeja na prostem pri nas pripisujemo duhovniku in zgodovinarju Simonu Povodnu. Leta 1830, ko je deloval na Ptuju, je dal namreč vzidati do tedaj znane rimske spomenike v ptujski Mestni stolp in tako ustvaril enega prvih lapidarijev na prostem pri nas. Napisal je tudi več kot 30 del v nemščini; večina jih je ohranjena v rokopisih v Gradcu, Mariboru in na Ptuju. V njih je obravnaval zgodovino od rimskih časov do dobe, v kateri je živel, ter zgodovino župnij, samostanov in plemiških družin, varstvo spomenikov, šolstvo in gospodarstvo. Simon Povoden se je rodil na današnji dan leta 1753 na Vrhovcih pri Svetem Juriju ob Pesnici.
Narodni muzej Slovenije so Kranjski deželni stanovi kot Deželni muzej za Kranjsko ustanovili 15. oktobra pred 200 leti. Gre za našo najstarejšo muzejsko ustanovo. Priprave na ustanovitev, ki jih je vodila Kranjska kmetijska družba, so bile dolgotrajne in šele po desetih letih so v tedanjem liceju na današnjem Vodnikovem trgu v Ljubljani muzej slovesno odprli. Dobrih petdeset let pozneje je temeljni kamen za novo zgradbo Kranjskega deželnega muzeja položil sam cesar Franc Jožef I. To prvo zgradbo na Slovenskem, ki je bila namenjena samo kulturi ‒ v njej je še danes Narodni muzej ‒ so odprli decembra leta 1888.
Leta 1844 se je na Vrsnem pri Kobaridu rodil duhovnik, pesnik in prevajalec Simon Gregorčič. Čeprav je želel študirati klasično filologijo, je zaradi pomanjkanja denarja in na željo staršev postal duhovnik. Bil je telesno in duševno občutljiv in nagnjen k melanholiji. Poeziji se je posvetil že v gimnaziji, ustvarjalni vrh pa je dosegel med službovanjem v Kobaridu in Braniku. Zbirka “Poezije”, izšla je leta 1882, je dosegla veliko pozornost in odobravanje liberalnih kritikov, škof Anton Mahnič pa jo je obsodil zaradi dogmatične neustreznosti nekaterih pesmi. Tako je leta 1964 o njem spregovoril pisatelj France Bevk *Posnetek Simon Gregorčič je naš največji lirik med Jenkom in moderno. Z naivno čustvenostjo je osvežil romantično poezijo v obdobju, ki se je začelo nagibati v realizem.
Cvetka Klančnik - Belin je bila ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk. Bila je inštruktorica jadralnega letenja, ukvarjala pa se je tudi s padalstvom. Postavila je 28 jugoslovanskih ženskih rekordov v jadralnem letenju in dva svetovna: leta 1956 v hitrostnem preletu 200-kilometrskega trikotnika v enosednem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 54 kilometrov na uro, leta 1958 pa v preletu stokilometrskega trikotnika v dvosedežnem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 85 kilometrov na uro. Cvetka Klančnik - Belin je prejela zlato značko C z dvema diamantoma in Bloudkovo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti (1931.) v Ljubljani.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
200 let naše najstarejše muzejske ustanove, ptujski strokovnjak za rimsko obdobje, Simon Gregorčič - goriški slavček, ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk
Zasluge za postavitev prvega muzeja na prostem pri nas pripisujemo duhovniku in zgodovinarju Simonu Povodnu. Leta 1830, ko je deloval na Ptuju, je dal namreč vzidati do tedaj znane rimske spomenike v ptujski Mestni stolp in tako ustvaril enega prvih lapidarijev na prostem pri nas. Napisal je tudi več kot 30 del v nemščini; večina jih je ohranjena v rokopisih v Gradcu, Mariboru in na Ptuju. V njih je obravnaval zgodovino od rimskih časov do dobe, v kateri je živel, ter zgodovino župnij, samostanov in plemiških družin, varstvo spomenikov, šolstvo in gospodarstvo. Simon Povoden se je rodil na današnji dan leta 1753 na Vrhovcih pri Svetem Juriju ob Pesnici.
Narodni muzej Slovenije so Kranjski deželni stanovi kot Deželni muzej za Kranjsko ustanovili 15. oktobra pred 200 leti. Gre za našo najstarejšo muzejsko ustanovo. Priprave na ustanovitev, ki jih je vodila Kranjska kmetijska družba, so bile dolgotrajne in šele po desetih letih so v tedanjem liceju na današnjem Vodnikovem trgu v Ljubljani muzej slovesno odprli. Dobrih petdeset let pozneje je temeljni kamen za novo zgradbo Kranjskega deželnega muzeja položil sam cesar Franc Jožef I. To prvo zgradbo na Slovenskem, ki je bila namenjena samo kulturi ‒ v njej je še danes Narodni muzej ‒ so odprli decembra leta 1888.
Leta 1844 se je na Vrsnem pri Kobaridu rodil duhovnik, pesnik in prevajalec Simon Gregorčič. Čeprav je želel študirati klasično filologijo, je zaradi pomanjkanja denarja in na željo staršev postal duhovnik. Bil je telesno in duševno občutljiv in nagnjen k melanholiji. Poeziji se je posvetil že v gimnaziji, ustvarjalni vrh pa je dosegel med službovanjem v Kobaridu in Braniku. Zbirka “Poezije”, izšla je leta 1882, je dosegla veliko pozornost in odobravanje liberalnih kritikov, škof Anton Mahnič pa jo je obsodil zaradi dogmatične neustreznosti nekaterih pesmi. Tako je leta 1964 o njem spregovoril pisatelj France Bevk *Posnetek Simon Gregorčič je naš največji lirik med Jenkom in moderno. Z naivno čustvenostjo je osvežil romantično poezijo v obdobju, ki se je začelo nagibati v realizem.
Cvetka Klančnik - Belin je bila ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk. Bila je inštruktorica jadralnega letenja, ukvarjala pa se je tudi s padalstvom. Postavila je 28 jugoslovanskih ženskih rekordov v jadralnem letenju in dva svetovna: leta 1956 v hitrostnem preletu 200-kilometrskega trikotnika v enosednem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 54 kilometrov na uro, leta 1958 pa v preletu stokilometrskega trikotnika v dvosedežnem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 85 kilometrov na uro. Cvetka Klančnik - Belin je prejela zlato značko C z dvema diamantoma in Bloudkovo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti (1931.) v Ljubljani.
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov