Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Selan (1902- 1981) kmet in kartograf * Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec * »Še vedno je nekje poletje temno, tiho poletje s tvojimi očmi« * predplebiscitne obljube skopnele v mesecu dni
Mecen in zbiralec ljudskih pesmi Andrej Smole je nižje šole končal v Ljubljani, nato pa je ob materini pomoči postal trgovec, vendar je zaradi neurejenega, boemskega življenja kmalu bankrotiral. Od leta 1827 do leta 1831 je živel v Nemčiji, Angliji in Italiji – tam se je naučil francoščine, italijanščine in angleščine – in se nato bolan vrnil v Ljubljano. Zadnja leta življenja je bil tesen prijatelj Franceta Prešerna. Smole je od mladih let deloval za slovenski preporod, bil je mecen in zbiralec ljudskih pesmi. V Prešernovi priredbi jih je nekaj izšlo v Kranjski čbelici. Leta 1840 je hotel začeti izdajati politični poltednik »Ilirske novice« s tedensko leposlovno prilogo, vendar ni dobil dovoljenja, a istega leta je izdal Vodnikove pesmi, Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi in svoj prevod Garrickove igre Varuh. Andrej Smole se je rodil leta 1800 v Ljubljani.
Pesnik in dramatik Gregor Strniša se je rodil na današnji dan leta 1930 v Ljubljani. Prve pesmi je objavil že kot dijak prvega letnika klasične gimnazije. Že takrat je veljal za samotarja in posebneža, zanimale so ga duhovne vede, astronomija, astrofizika in matematika. Za njegovo pesništvo so značilni prepletanje razumskosti in bogate fantazije, nagnjen je k metafiziki oziroma transcendenci. Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo je značilna emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj, pa tudi številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Gregor Strniša je pisal tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Leta 1962 je prejel nagrado za najboljše besedilo na 1. festivalu Slovenske popevke za besedilo pesmi »Zemlja pleše«. Za svoje delo je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1986 pa veliko Prešernovo nagrado. Pesnik in dramatik Gregor Strniša se je rodil leta 1930 v Ljubljani.
Leta 1920, komaj poldrugi mesec po koroškem plebiscitu, je zavezniška plebiscitna komisija izročila plebiscitno ozemlje nekdanje cone A Avstriji, štiri dni pozneje pa je ta prevzela suverenost nad celotnim območjem. Koroški deželni upravitelj Artur Lemisch je tedaj – v nasprotju s predplebiscitnimi obljubami − napovedal ostro in takojšnjo germanizacijo koroških Slovencev ter pospešen premik slovenske jezikovne meje proti jugu. Veliko slovenskih izobražencev se je zaradi te grožnje in pritiskov, ki so sledili, izselilo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ivan Selan je bil brez dvoma zadnji veliki individualni kartograf, ki je na prehodu v obdobje vsesplošne specializacije in skupinskega dela ustvarjal sam, in to v vseh stopnjah, od zbiranja podatkov do risanja karte. Izdelal je približno 350 izredno kakovostnih zemljevidov. To je še toliko bolj presenetljivo, ker je bil po poklicu kmet, kot kartograf pa samouk. Po teh značilnostih nima primerjave v svetu. Med drugo svetovno vojno je deloval kot ilegalec in tedaj je bilo to njegovo znanje še posebno dragoceno. Po vojni se je popolnoma posvetil kartografiji in izdelal veliko šolskih, turističnih in tematskih zemljevidov. Selan je tematske zemljevide risal ročno, s preprostim orodjem, ki si ga je izdelal sam. Razvil je kar 48 tipov pisav, poseben način senčenja in izpopolnil kartografska orodja. Njegovo zadnje kartografsko delo je bil stenski zemljevid Slovenije, ki ga je po njegovi smrti leta 1982 dokončal dr. Marko Žerovnik. Kmet in kartograf Ivan Selan se je rodil leta 1902 v Savljah pri Ljubljani.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Selan (1902- 1981) kmet in kartograf * Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec * »Še vedno je nekje poletje temno, tiho poletje s tvojimi očmi« * predplebiscitne obljube skopnele v mesecu dni
Mecen in zbiralec ljudskih pesmi Andrej Smole je nižje šole končal v Ljubljani, nato pa je ob materini pomoči postal trgovec, vendar je zaradi neurejenega, boemskega življenja kmalu bankrotiral. Od leta 1827 do leta 1831 je živel v Nemčiji, Angliji in Italiji – tam se je naučil francoščine, italijanščine in angleščine – in se nato bolan vrnil v Ljubljano. Zadnja leta življenja je bil tesen prijatelj Franceta Prešerna. Smole je od mladih let deloval za slovenski preporod, bil je mecen in zbiralec ljudskih pesmi. V Prešernovi priredbi jih je nekaj izšlo v Kranjski čbelici. Leta 1840 je hotel začeti izdajati politični poltednik »Ilirske novice« s tedensko leposlovno prilogo, vendar ni dobil dovoljenja, a istega leta je izdal Vodnikove pesmi, Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi in svoj prevod Garrickove igre Varuh. Andrej Smole se je rodil leta 1800 v Ljubljani.
Pesnik in dramatik Gregor Strniša se je rodil na današnji dan leta 1930 v Ljubljani. Prve pesmi je objavil že kot dijak prvega letnika klasične gimnazije. Že takrat je veljal za samotarja in posebneža, zanimale so ga duhovne vede, astronomija, astrofizika in matematika. Za njegovo pesništvo so značilni prepletanje razumskosti in bogate fantazije, nagnjen je k metafiziki oziroma transcendenci. Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo je značilna emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj, pa tudi številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Gregor Strniša je pisal tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Leta 1962 je prejel nagrado za najboljše besedilo na 1. festivalu Slovenske popevke za besedilo pesmi »Zemlja pleše«. Za svoje delo je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1986 pa veliko Prešernovo nagrado. Pesnik in dramatik Gregor Strniša se je rodil leta 1930 v Ljubljani.
Leta 1920, komaj poldrugi mesec po koroškem plebiscitu, je zavezniška plebiscitna komisija izročila plebiscitno ozemlje nekdanje cone A Avstriji, štiri dni pozneje pa je ta prevzela suverenost nad celotnim območjem. Koroški deželni upravitelj Artur Lemisch je tedaj – v nasprotju s predplebiscitnimi obljubami − napovedal ostro in takojšnjo germanizacijo koroških Slovencev ter pospešen premik slovenske jezikovne meje proti jugu. Veliko slovenskih izobražencev se je zaradi te grožnje in pritiskov, ki so sledili, izselilo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ivan Selan je bil brez dvoma zadnji veliki individualni kartograf, ki je na prehodu v obdobje vsesplošne specializacije in skupinskega dela ustvarjal sam, in to v vseh stopnjah, od zbiranja podatkov do risanja karte. Izdelal je približno 350 izredno kakovostnih zemljevidov. To je še toliko bolj presenetljivo, ker je bil po poklicu kmet, kot kartograf pa samouk. Po teh značilnostih nima primerjave v svetu. Med drugo svetovno vojno je deloval kot ilegalec in tedaj je bilo to njegovo znanje še posebno dragoceno. Po vojni se je popolnoma posvetil kartografiji in izdelal veliko šolskih, turističnih in tematskih zemljevidov. Selan je tematske zemljevide risal ročno, s preprostim orodjem, ki si ga je izdelal sam. Razvil je kar 48 tipov pisav, poseben način senčenja in izpopolnil kartografska orodja. Njegovo zadnje kartografsko delo je bil stenski zemljevid Slovenije, ki ga je po njegovi smrti leta 1982 dokončal dr. Marko Žerovnik. Kmet in kartograf Ivan Selan se je rodil leta 1902 v Savljah pri Ljubljani.
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov