Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Cita Potokar (1915-1993) ilustratorka otroških knjig * Igralka zapisana radiu * Dolga in naporna pot do slovenske univerze * Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino
Igralka in režiserka Silva Cerar se je rodila leta 1908 v ljubljanski gledališki družini Danilovih. Najprej je nastopala v otroških in mladostnih vlogah v ljubljanski Drami ter Šentjakobskem gledališču, v letih od 1936 do 1941 pa je na Radiu Ljubljana sodelovala kot igralka ter skupaj z Avgusto Danilovo in Polonco Juvanovo vodila Otroški oder v Ljubljani. Tudi po vojni je Silva Cerar Danilova vse do upokojitve delala pri radiu ter nastopala v številnih televizijskih oddajah in celovečernih filmih. Kot igralka z zelo širokim glasovnim in interpretacijskim razponom je v radijskih igrah za otroke ustvarila vrsto karakternih in komičnih vlog – predvsem pravljičnih in živalskih – kot režiserka pa se je največ posvečala delu z otroki.
Na današnji dan leta 1901 je avstrijski minister za uk in nekdanji rektor dunajske univerze dr. Wilhelm vitez Hartel sprejel delegacijo ljubljanskega mestnega sveta, ki so jo sestavljali župan dr. Ivan Hribar, član vseučiliškega odseka mestnega sveta, ter poznejša predsednika Vseučiliške komisije dr. Danilo Majaron in dr. Lovro Požar. Minister je na tem srečanju obljubil pomoč mladim domačim učenjakom, ki bi se bili pripravljeni posvetiti poglobljenemu študiju na uglednih tujih univerzah in nato profesorski karieri na bodoči prvi slovenski univerzi. Minister je hkrati obljubil, da bo kandidatom za tovrstne štipendije odobren ustrezen študijski dopust. Tako je odšlo na dodatno izobraževanje v tujino več poznejših profesorjev slovenske univerze v Ljubljani. To je bil najpomembnejši dosežek dolgotrajnih prizadevanj za slovensko visoko šolstvo v habsburški monarhiji, vendar pa je moralo miniti še 18 let, preden je Slovenija dobila prvo visokošolsko ustanovo – Univerzo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
Slikarka Cita Potokar je leta 1938 odšla v Beograd in se tri leta šolala na slikarski akademiji. Po vrnitvi v Ljubljano se je vključila med aktiviste Osvobodilne fronte; dvakrat je bila zaprta in leta 1943 internirana. Po vojni je študirala še na ljubljanski likovni akademiji, po diplomi leta 1947 pa se je odločila za svobodni poklic. Njeno slikarsko delo zajema vrsto barvno bogatih portretov; bila je mojstrica v slikanju pokrajine – predvsem z obmorskimi motivi – in figur. *Posnetek Po letu 1954 se je začela intenzivno ukvarjati tudi z ilustracijami. Opremila je številne knjige za mladino, poleg tega je z risankami in slikanicami sodelovala tudi na televiziji. Slikarka Cita Potokar – rodila se je leta 1915 v Dragatušu v Beli krajini – je za svoje delo prejela Levstikovo nagrado za ilustracijo in nagrado vstaje slovenskega naroda za celoten slikarski opus.
Prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani, ki je pomenila veliko spremembo v načinu nakupovanja, saj so si lahko kupci od tedaj izbrano blago pred nakupom temeljito ogledali, so odprli na današnji dan leta 1959, dan pred tedaj osrednjim jugoslovanskim državnim praznikom, dnevom republike. Svoje prostore je dobila v nekaj prej zgrajenem Kozolcu, takrat moderni stavbi ob današnji Slovenski cesti nedaleč od Bavarskega dvora. To je bila druga samopostrežna trgovina v Sloveniji, prva je bila odprta že dobro leto prej: 1. avgusta 1958 v Ljutomeru. V naslednjih letih so se odprtja takih trgovin v Ljubljani kar vrstila: eno največjih v tistem času, za Domom sindikatov, so odprli leta 1961, decembra istega leta pa so v novi, večnadstropni hiši z zvenečim imenom »Modna hiša« na Cigaletovi ulici slavnostno »pognali« tekoče stopnice, ki so bile prve ne samo v Sloveniji, pač pa v vsej tedanji Jugoslaviji.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Cita Potokar (1915-1993) ilustratorka otroških knjig * Igralka zapisana radiu * Dolga in naporna pot do slovenske univerze * Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino
Igralka in režiserka Silva Cerar se je rodila leta 1908 v ljubljanski gledališki družini Danilovih. Najprej je nastopala v otroških in mladostnih vlogah v ljubljanski Drami ter Šentjakobskem gledališču, v letih od 1936 do 1941 pa je na Radiu Ljubljana sodelovala kot igralka ter skupaj z Avgusto Danilovo in Polonco Juvanovo vodila Otroški oder v Ljubljani. Tudi po vojni je Silva Cerar Danilova vse do upokojitve delala pri radiu ter nastopala v številnih televizijskih oddajah in celovečernih filmih. Kot igralka z zelo širokim glasovnim in interpretacijskim razponom je v radijskih igrah za otroke ustvarila vrsto karakternih in komičnih vlog – predvsem pravljičnih in živalskih – kot režiserka pa se je največ posvečala delu z otroki.
Na današnji dan leta 1901 je avstrijski minister za uk in nekdanji rektor dunajske univerze dr. Wilhelm vitez Hartel sprejel delegacijo ljubljanskega mestnega sveta, ki so jo sestavljali župan dr. Ivan Hribar, član vseučiliškega odseka mestnega sveta, ter poznejša predsednika Vseučiliške komisije dr. Danilo Majaron in dr. Lovro Požar. Minister je na tem srečanju obljubil pomoč mladim domačim učenjakom, ki bi se bili pripravljeni posvetiti poglobljenemu študiju na uglednih tujih univerzah in nato profesorski karieri na bodoči prvi slovenski univerzi. Minister je hkrati obljubil, da bo kandidatom za tovrstne štipendije odobren ustrezen študijski dopust. Tako je odšlo na dodatno izobraževanje v tujino več poznejših profesorjev slovenske univerze v Ljubljani. To je bil najpomembnejši dosežek dolgotrajnih prizadevanj za slovensko visoko šolstvo v habsburški monarhiji, vendar pa je moralo miniti še 18 let, preden je Slovenija dobila prvo visokošolsko ustanovo – Univerzo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
Slikarka Cita Potokar je leta 1938 odšla v Beograd in se tri leta šolala na slikarski akademiji. Po vrnitvi v Ljubljano se je vključila med aktiviste Osvobodilne fronte; dvakrat je bila zaprta in leta 1943 internirana. Po vojni je študirala še na ljubljanski likovni akademiji, po diplomi leta 1947 pa se je odločila za svobodni poklic. Njeno slikarsko delo zajema vrsto barvno bogatih portretov; bila je mojstrica v slikanju pokrajine – predvsem z obmorskimi motivi – in figur. *Posnetek Po letu 1954 se je začela intenzivno ukvarjati tudi z ilustracijami. Opremila je številne knjige za mladino, poleg tega je z risankami in slikanicami sodelovala tudi na televiziji. Slikarka Cita Potokar – rodila se je leta 1915 v Dragatušu v Beli krajini – je za svoje delo prejela Levstikovo nagrado za ilustracijo in nagrado vstaje slovenskega naroda za celoten slikarski opus.
Prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani, ki je pomenila veliko spremembo v načinu nakupovanja, saj so si lahko kupci od tedaj izbrano blago pred nakupom temeljito ogledali, so odprli na današnji dan leta 1959, dan pred tedaj osrednjim jugoslovanskim državnim praznikom, dnevom republike. Svoje prostore je dobila v nekaj prej zgrajenem Kozolcu, takrat moderni stavbi ob današnji Slovenski cesti nedaleč od Bavarskega dvora. To je bila druga samopostrežna trgovina v Sloveniji, prva je bila odprta že dobro leto prej: 1. avgusta 1958 v Ljutomeru. V naslednjih letih so se odprtja takih trgovin v Ljubljani kar vrstila: eno največjih v tistem času, za Domom sindikatov, so odprli leta 1961, decembra istega leta pa so v novi, večnadstropni hiši z zvenečim imenom »Modna hiša« na Cigaletovi ulici slavnostno »pognali« tekoče stopnice, ki so bile prve ne samo v Sloveniji, pač pa v vsej tedanji Jugoslaviji.
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov