Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Praznik spomina na državotvorno odločitev * Prvi smučarski sodnik * Ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom * Prva avtobusna povezava med Celjem in Mariborom
Danes praznujemo državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti v spomin na 23. december leta 1990, ko je potekal zgodovinski plebiscit – odločanje o samostojni državni poti Republike Slovenije. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če se bo za samostojnost opredelila večina vpisanih v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Za neodvisno in samostojno državo je glasovalo 1.289.369 volivcev – dobrega pol milijona več, kot je spodnjo mejo določil zakon. To je pomenilo 95 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča oziroma 88,5 odstotka vseh vpisanih v volilni imenik. Izid plebiscita je na skupni seji vseh treh zborov tri dni pozneje, 26. decembra, torej na današnji dan pred 31 leti razglasil predsednik tedanje slovenske skupščine dr. France Bučar *Posnetek Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik predsedstva Milan Kučan *Posnetek Slovenski parlament je pozneje sklenil, da bomo 26. december v naši državi praznovali kot “dan samostojnosti”, leta 2005 pa ga je preimenoval v »dan samostojnosti in enotnosti«.
Športni organizator Ante Gnidovec je že mlad postal član Sokola, leta 1921 pa je bil med ustanovitelji turističnega kluba Skala ter ustanovitelj in predsednik smučarskega kluba Ljubljana. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po njej pa se je posvetil organizacijsko-tehničnim vprašanjem v smučarskem športu, zlasti vzgoji tekačev, skakalcev in sodnikov. Bil je prvi smučarski sodnik v nekdanji skupni državi, član mednarodne komisije sodnikov in častni predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ante Gnidovec, rodil se je leta 1892 v Srednjem Lipovcu pri Dvoru pri Žužemberku, je bil dolga leta tudi igralec Šentjakobskega gledališča v Ljubljani.
Leta 1918 se je v kraju Vesele pri Šentprimožu na avstrijskem Koroškem rodil Janez Wutte - Luc. Pred drugo svetovno vojno se je vključil v boj za narodne pravice Slovencev na Koroškem, leta 1938 pa je bil mobiliziran v nemško vojsko, kjer se je povezal s protinacističnim odporniškim gibanjem. Aprila 1944 se je kot ubežnik iz nemške armade pridružil koroškim partizanom ter v velikovškem okrožju deloval kot aktivist Osvobodilne fronte. Po vojni si je prizadeval za uveljavljanje pravic koroških Slovencev in bil zaradi politične dejavnosti dvakrat zaprt. Pozneje je postal podpredsednik in tajnik Zveze slovenskih organizacij ter predsednik in nazadnje častni predsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. Bil je glavni organizator graditve kulturnega doma v Šentprimožu, ureditve muzeja narodnoosvobodilnega boja pri Železni Kapli. Janez Wute je prejel več odlikovanj različnih držav, med drugimi je bil nosilec častnega znaka osvoboditve Avstrije.
26. decembra pred 95 leti je začel voziti prvi avtobus na relaciji Maribor–Celje. To se je zgodilo po tem, ko je mariborski občinski svet kupil prve tri rabljene avtobuse znamke Renault in ustanovil mestno avtobusno podjetje.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Praznik spomina na državotvorno odločitev * Prvi smučarski sodnik * Ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom * Prva avtobusna povezava med Celjem in Mariborom
Danes praznujemo državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti v spomin na 23. december leta 1990, ko je potekal zgodovinski plebiscit – odločanje o samostojni državni poti Republike Slovenije. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če se bo za samostojnost opredelila večina vpisanih v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Za neodvisno in samostojno državo je glasovalo 1.289.369 volivcev – dobrega pol milijona več, kot je spodnjo mejo določil zakon. To je pomenilo 95 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča oziroma 88,5 odstotka vseh vpisanih v volilni imenik. Izid plebiscita je na skupni seji vseh treh zborov tri dni pozneje, 26. decembra, torej na današnji dan pred 31 leti razglasil predsednik tedanje slovenske skupščine dr. France Bučar *Posnetek Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik predsedstva Milan Kučan *Posnetek Slovenski parlament je pozneje sklenil, da bomo 26. december v naši državi praznovali kot “dan samostojnosti”, leta 2005 pa ga je preimenoval v »dan samostojnosti in enotnosti«.
Športni organizator Ante Gnidovec je že mlad postal član Sokola, leta 1921 pa je bil med ustanovitelji turističnega kluba Skala ter ustanovitelj in predsednik smučarskega kluba Ljubljana. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po njej pa se je posvetil organizacijsko-tehničnim vprašanjem v smučarskem športu, zlasti vzgoji tekačev, skakalcev in sodnikov. Bil je prvi smučarski sodnik v nekdanji skupni državi, član mednarodne komisije sodnikov in častni predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ante Gnidovec, rodil se je leta 1892 v Srednjem Lipovcu pri Dvoru pri Žužemberku, je bil dolga leta tudi igralec Šentjakobskega gledališča v Ljubljani.
Leta 1918 se je v kraju Vesele pri Šentprimožu na avstrijskem Koroškem rodil Janez Wutte - Luc. Pred drugo svetovno vojno se je vključil v boj za narodne pravice Slovencev na Koroškem, leta 1938 pa je bil mobiliziran v nemško vojsko, kjer se je povezal s protinacističnim odporniškim gibanjem. Aprila 1944 se je kot ubežnik iz nemške armade pridružil koroškim partizanom ter v velikovškem okrožju deloval kot aktivist Osvobodilne fronte. Po vojni si je prizadeval za uveljavljanje pravic koroških Slovencev in bil zaradi politične dejavnosti dvakrat zaprt. Pozneje je postal podpredsednik in tajnik Zveze slovenskih organizacij ter predsednik in nazadnje častni predsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. Bil je glavni organizator graditve kulturnega doma v Šentprimožu, ureditve muzeja narodnoosvobodilnega boja pri Železni Kapli. Janez Wute je prejel več odlikovanj različnih držav, med drugimi je bil nosilec častnega znaka osvoboditve Avstrije.
26. decembra pred 95 leti je začel voziti prvi avtobus na relaciji Maribor–Celje. To se je zgodilo po tem, ko je mariborski občinski svet kupil prve tri rabljene avtobuse znamke Renault in ustanovil mestno avtobusno podjetje.
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov