Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Praznik spomina na državotvorno odločitev * Prvi smučarski sodnik * Ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom * Prva avtobusna povezava med Celjem in Mariborom
Danes praznujemo državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti v spomin na 23. december leta 1990, ko je potekal zgodovinski plebiscit – odločanje o samostojni državni poti Republike Slovenije. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če se bo za samostojnost opredelila večina vpisanih v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Za neodvisno in samostojno državo je glasovalo 1.289.369 volivcev – dobrega pol milijona več, kot je spodnjo mejo določil zakon. To je pomenilo 95 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča oziroma 88,5 odstotka vseh vpisanih v volilni imenik. Izid plebiscita je na skupni seji vseh treh zborov tri dni pozneje, 26. decembra, torej na današnji dan pred 31 leti razglasil predsednik tedanje slovenske skupščine dr. France Bučar *Posnetek Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik predsedstva Milan Kučan *Posnetek Slovenski parlament je pozneje sklenil, da bomo 26. december v naši državi praznovali kot “dan samostojnosti”, leta 2005 pa ga je preimenoval v »dan samostojnosti in enotnosti«.
Športni organizator Ante Gnidovec je že mlad postal član Sokola, leta 1921 pa je bil med ustanovitelji turističnega kluba Skala ter ustanovitelj in predsednik smučarskega kluba Ljubljana. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po njej pa se je posvetil organizacijsko-tehničnim vprašanjem v smučarskem športu, zlasti vzgoji tekačev, skakalcev in sodnikov. Bil je prvi smučarski sodnik v nekdanji skupni državi, član mednarodne komisije sodnikov in častni predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ante Gnidovec, rodil se je leta 1892 v Srednjem Lipovcu pri Dvoru pri Žužemberku, je bil dolga leta tudi igralec Šentjakobskega gledališča v Ljubljani.
Leta 1918 se je v kraju Vesele pri Šentprimožu na avstrijskem Koroškem rodil Janez Wutte - Luc. Pred drugo svetovno vojno se je vključil v boj za narodne pravice Slovencev na Koroškem, leta 1938 pa je bil mobiliziran v nemško vojsko, kjer se je povezal s protinacističnim odporniškim gibanjem. Aprila 1944 se je kot ubežnik iz nemške armade pridružil koroškim partizanom ter v velikovškem okrožju deloval kot aktivist Osvobodilne fronte. Po vojni si je prizadeval za uveljavljanje pravic koroških Slovencev in bil zaradi politične dejavnosti dvakrat zaprt. Pozneje je postal podpredsednik in tajnik Zveze slovenskih organizacij ter predsednik in nazadnje častni predsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. Bil je glavni organizator graditve kulturnega doma v Šentprimožu, ureditve muzeja narodnoosvobodilnega boja pri Železni Kapli. Janez Wute je prejel več odlikovanj različnih držav, med drugimi je bil nosilec častnega znaka osvoboditve Avstrije.
26. decembra pred 95 leti je začel voziti prvi avtobus na relaciji Maribor–Celje. To se je zgodilo po tem, ko je mariborski občinski svet kupil prve tri rabljene avtobuse znamke Renault in ustanovil mestno avtobusno podjetje.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Praznik spomina na državotvorno odločitev * Prvi smučarski sodnik * Ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom * Prva avtobusna povezava med Celjem in Mariborom
Danes praznujemo državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti v spomin na 23. december leta 1990, ko je potekal zgodovinski plebiscit – odločanje o samostojni državni poti Republike Slovenije. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če se bo za samostojnost opredelila večina vpisanih v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Za neodvisno in samostojno državo je glasovalo 1.289.369 volivcev – dobrega pol milijona več, kot je spodnjo mejo določil zakon. To je pomenilo 95 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča oziroma 88,5 odstotka vseh vpisanih v volilni imenik. Izid plebiscita je na skupni seji vseh treh zborov tri dni pozneje, 26. decembra, torej na današnji dan pred 31 leti razglasil predsednik tedanje slovenske skupščine dr. France Bučar *Posnetek Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik predsedstva Milan Kučan *Posnetek Slovenski parlament je pozneje sklenil, da bomo 26. december v naši državi praznovali kot “dan samostojnosti”, leta 2005 pa ga je preimenoval v »dan samostojnosti in enotnosti«.
Športni organizator Ante Gnidovec je že mlad postal član Sokola, leta 1921 pa je bil med ustanovitelji turističnega kluba Skala ter ustanovitelj in predsednik smučarskega kluba Ljubljana. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po njej pa se je posvetil organizacijsko-tehničnim vprašanjem v smučarskem športu, zlasti vzgoji tekačev, skakalcev in sodnikov. Bil je prvi smučarski sodnik v nekdanji skupni državi, član mednarodne komisije sodnikov in častni predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ante Gnidovec, rodil se je leta 1892 v Srednjem Lipovcu pri Dvoru pri Žužemberku, je bil dolga leta tudi igralec Šentjakobskega gledališča v Ljubljani.
Leta 1918 se je v kraju Vesele pri Šentprimožu na avstrijskem Koroškem rodil Janez Wutte - Luc. Pred drugo svetovno vojno se je vključil v boj za narodne pravice Slovencev na Koroškem, leta 1938 pa je bil mobiliziran v nemško vojsko, kjer se je povezal s protinacističnim odporniškim gibanjem. Aprila 1944 se je kot ubežnik iz nemške armade pridružil koroškim partizanom ter v velikovškem okrožju deloval kot aktivist Osvobodilne fronte. Po vojni si je prizadeval za uveljavljanje pravic koroških Slovencev in bil zaradi politične dejavnosti dvakrat zaprt. Pozneje je postal podpredsednik in tajnik Zveze slovenskih organizacij ter predsednik in nazadnje častni predsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. Bil je glavni organizator graditve kulturnega doma v Šentprimožu, ureditve muzeja narodnoosvobodilnega boja pri Železni Kapli. Janez Wute je prejel več odlikovanj različnih držav, med drugimi je bil nosilec častnega znaka osvoboditve Avstrije.
26. decembra pred 95 leti je začel voziti prvi avtobus na relaciji Maribor–Celje. To se je zgodilo po tem, ko je mariborski občinski svet kupil prve tri rabljene avtobuse znamke Renault in ustanovil mestno avtobusno podjetje.
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov