Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

100 let rojstva umetnostnega zgodovinarja dr. Marijana Zadnikarja * Ustanovljena gimnazija Poljane v Ljubljani * Avtor načrta za prvo planiško letalnico * V smrt zaradi slovenskega petja

Leta 1889 je bila z odlokom ministrstva za uk in bogočastje v Ljubljani ustanovljena Gimnazija Poljane. Učni jezik je bil nemški, slovenščina pa je bila obvezni učni predmet. Gimnazija je imela svoje prve prostore v licejskem poslopju na današnjem Vodnikovem trgu, po velikem ljubljanskem potresu so jo preselili v Beethovnovo ulico, leta 1907 pa v sedanjo šolsko stavbo na Poljanah. Na začetku prve svetovne vojne je vojaška oblast gimnazijo spremenila v bolnišnico. Leta 1924 so kot učni jezik uvedli slovenščino. V letih italijanske okupacije med drugo svetovno vojno so v njej uredili vojašnico in konjušnico. Po vojni se je v njej spet začel pouk; šola pa je po nekaj preimenovanjih zaradi sprememb šolskega sistema leta 1990 dobila ime Gimnazija Poljane.

Gradbeni tehnik Ivan Rožman je bil smučar, alpinist in aktiven član društva Skala, ki je bilo v letih med obema svetovnima vojnama najmočnejši smučarski klub v Jugoslaviji. Njegovi člani so se organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti, graditvijo bivakov, alpinizmom ter sankanjem in smučanjem, imeli pa so tudi svojo reševalno ekipo. Ivan Rožman je projektiral tudi smučarske skakalnice. Ko je njegov načrt za prvo letalnico v Planici – v javnosti bolj znano kot Bloudkova velikanka – odobrila Mednarodna smučarska zveza, jo je s svojim gradbenim podjetjem leta 1934 tudi zgradil. Istega leta je ob mednarodnem tekmovanju v dolini pod Poncami prvi na svetu za pripravo skakalnice uporabil tako imenovani snežni cement. Ivan Rožman se je rodil na današnji dan leta 1901 v Ljubljani.

Umetnostni zgodovinar Marijan Zadnikar je bil med vojno nekaj časa v italijanski internaciji, po vojni pa je končal študij pri Francetu Stelétu in diplomiral na temo romanske arhitekture na Slovenskem in leta 1955 še doktoriral. Tako je postal eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so v okviru spomeniške službe reševali ogroženo kulturno dediščino. *Posnetek Objavil je vrsto publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žički in drugih slovenskih kartuzijah. Marijan Zadnikar je sodeloval pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, kjer je dosegel naziv znanstvenega svetnika. Leta 1997 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je pred 100 leti (1921) v Novem mestu.

27. decembra 1936 je po nedeljski maši v Podgori pri Gorici skupina fašistov obkolila zborovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da je spil mešanico strojnega olja in bencina. To je bila fašistična kazen za prekršek – slovensko petje pri polnočnici. Zaradi posledic hude zastrupitve je Bratuž po skoraj dvomesečnem trpljenju umrl v goriški bolnišnici. Brutalno nasilje nad njim je eden izmed najzgovornejših dokazov barbarskega odnosa italijanskih fašistov do slovenske kulture po tistem, ko je Primorska ozemeljsko pripadla Kraljevini Italiji. Slišali bomo odlomek njegove pesmi »V daljavi zvenijo božični zvonovi« v izvedbi kvinteta Ventus *Posnetek Lojze Bratuž namreč ni veljal za nasprotnika tedanje oblasti, bil je miroljuben in požrtvovalen učitelj, pevovodja in skladatelj, ki se ni odpovedal slovenščini in slovenski pesmi, ampak jo je ob podpori nacionalno zavedne duhovščine gojil po župnijah na Goriškem.