Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili na ta dan, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slava Kristan Lunaček – zdravnica, ki je popeljala otroke v kolonije na morje in v hribe * Molitvenik in slovnica za indijanski plemeni * Ideja o poštni znamki * Spodbuda širjenju radijske dopisniške mreže
Zadnji dan leta 1830 je misijonar Irenej Friderik Baraga, doma iz Knežje vasi pri Trebnjem, po mesecu dni plovbe pristal v New Yorku in od tam odšel na območje Velikih jezerih, kjer je širil izobrazbo in vero med tamkajšnjimi Indijanci ter zaznamoval versko in kulturno življenje. Baraga je med drugim avtor Molitvenika, prve knjige v jeziku indijanskega plemena Ottawa, ter slovnice in slovarja otavsko-očipvejskega jezika. Napisal je več nabožnih knjig ter v nemščini delo: Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev, v katerem so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. Staroselce ob Michiganskem in Gornjem jezeru je tudi varoval pred nasiljem evropskih kolonistov: leta 1852 je bil v Cincinnatiju v Ohiu posvečen za škofa. Njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie in od leta 1866 Marquette, kjer se je leta 1952 tudi začel postopek za Baragovo beatifikacijo. Po njem so v zvezni državi Michigan ob Velikem jezeru leta 1875 poimenovali okrožje Baraga County in mesto Baraga.
31. decembra 1835 je poštni uradnik Lovrenc Košir predsedniku dvorne komore poslal predlog reforme za »nov postopek in način obračunavanja s kontrolo materiala«. Postopek je predvideval frankiranje pisem z »umetno pritrjenimi kolki poštne takse«, torej uporabo znamk v različnih barvah, glede na višino pristojbine. Kljub temu, da bi upoštevanje Koširjevih predlogov prineslo nedvomne koristi, jih poštna uprava /še/ ni bila pripravljena sprejeti. Ob zavrnitvi predloga je bil sicer pohvaljen za prizadevanje, da bi koristno služili poštnemu uradu«, vendar so ga že pred tem premestili na nižje in slabše plačano mesto v državnem knjigovodstvu v Ljubljani. Za uradnega izumitelja poštne znamke danes velja Rowland Hill. Njuni ideji se sicer ne ujemata v celoti, a so povezave zaznavne.
Glede na čas nastanka prvih idejnih zapisov o poštni znamki velja Košir za pravega poštnega reformatorja. Avstrija je njegovo idejo poštne znamke uresničila leta 1850 in mu 1858 priznala avtorstvo, ki pa ga 1. kongres Mednarodne poštne zveze leta 1874 v Bernu v Švici ni potrdil.
31. decembra 1898 se je v Črnem Vrhu nad Idrijo rodila zdravnica dr. Slava Kristan Lunaček, pionirka zavzemanja za zdravstvene pravice otrok pri nas, pobudnica zdravstvenih kolonij in šolske malice za vse otroke. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi v domovino je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa organizirala prve šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. V soavtorstvu z dr. Marijem Avčinom je leta 1956 izdala knjigo »Otrok od spočetja do pubertete«, ki je izšla pri Prešernovi družbi.
Radijski novinar Silvo Matelič se je rodil pred 100 leti (1921) na Jesenicah. Sodelavec Radia Ljubljana je postal leta 1947. Vrsto let je bil urednik radijskega dopisništva; zavzemal se je za širjenje dopisniške mreže po Sloveniji in za uveljavitev radia kot hitrega, neposrednega in verodostojnega posredovalca sporočil. Z radijsko reportažo je razširil radiofonske oblike in razvil tudi neposredne stike s poslušalci. Slišali bomo odlomek njegovega pogovora s Slavkom Avsenikom ob 20. obletnici delovanja ansambla Avsenik – leta 1973 *Posnetek Silvo Matelič, kar 35 let radijski sodelavec, je prejel Tomšičevo nagrado in za življenjsko delo nagrado Moše Pijadeja.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili na ta dan, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slava Kristan Lunaček – zdravnica, ki je popeljala otroke v kolonije na morje in v hribe * Molitvenik in slovnica za indijanski plemeni * Ideja o poštni znamki * Spodbuda širjenju radijske dopisniške mreže
Zadnji dan leta 1830 je misijonar Irenej Friderik Baraga, doma iz Knežje vasi pri Trebnjem, po mesecu dni plovbe pristal v New Yorku in od tam odšel na območje Velikih jezerih, kjer je širil izobrazbo in vero med tamkajšnjimi Indijanci ter zaznamoval versko in kulturno življenje. Baraga je med drugim avtor Molitvenika, prve knjige v jeziku indijanskega plemena Ottawa, ter slovnice in slovarja otavsko-očipvejskega jezika. Napisal je več nabožnih knjig ter v nemščini delo: Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev, v katerem so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. Staroselce ob Michiganskem in Gornjem jezeru je tudi varoval pred nasiljem evropskih kolonistov: leta 1852 je bil v Cincinnatiju v Ohiu posvečen za škofa. Njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie in od leta 1866 Marquette, kjer se je leta 1952 tudi začel postopek za Baragovo beatifikacijo. Po njem so v zvezni državi Michigan ob Velikem jezeru leta 1875 poimenovali okrožje Baraga County in mesto Baraga.
31. decembra 1835 je poštni uradnik Lovrenc Košir predsedniku dvorne komore poslal predlog reforme za »nov postopek in način obračunavanja s kontrolo materiala«. Postopek je predvideval frankiranje pisem z »umetno pritrjenimi kolki poštne takse«, torej uporabo znamk v različnih barvah, glede na višino pristojbine. Kljub temu, da bi upoštevanje Koširjevih predlogov prineslo nedvomne koristi, jih poštna uprava /še/ ni bila pripravljena sprejeti. Ob zavrnitvi predloga je bil sicer pohvaljen za prizadevanje, da bi koristno služili poštnemu uradu«, vendar so ga že pred tem premestili na nižje in slabše plačano mesto v državnem knjigovodstvu v Ljubljani. Za uradnega izumitelja poštne znamke danes velja Rowland Hill. Njuni ideji se sicer ne ujemata v celoti, a so povezave zaznavne.
Glede na čas nastanka prvih idejnih zapisov o poštni znamki velja Košir za pravega poštnega reformatorja. Avstrija je njegovo idejo poštne znamke uresničila leta 1850 in mu 1858 priznala avtorstvo, ki pa ga 1. kongres Mednarodne poštne zveze leta 1874 v Bernu v Švici ni potrdil.
31. decembra 1898 se je v Črnem Vrhu nad Idrijo rodila zdravnica dr. Slava Kristan Lunaček, pionirka zavzemanja za zdravstvene pravice otrok pri nas, pobudnica zdravstvenih kolonij in šolske malice za vse otroke. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi v domovino je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa organizirala prve šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. V soavtorstvu z dr. Marijem Avčinom je leta 1956 izdala knjigo »Otrok od spočetja do pubertete«, ki je izšla pri Prešernovi družbi.
Radijski novinar Silvo Matelič se je rodil pred 100 leti (1921) na Jesenicah. Sodelavec Radia Ljubljana je postal leta 1947. Vrsto let je bil urednik radijskega dopisništva; zavzemal se je za širjenje dopisniške mreže po Sloveniji in za uveljavitev radia kot hitrega, neposrednega in verodostojnega posredovalca sporočil. Z radijsko reportažo je razširil radiofonske oblike in razvil tudi neposredne stike s poslušalci. Slišali bomo odlomek njegovega pogovora s Slavkom Avsenikom ob 20. obletnici delovanja ansambla Avsenik – leta 1973 *Posnetek Silvo Matelič, kar 35 let radijski sodelavec, je prejel Tomšičevo nagrado in za življenjsko delo nagrado Moše Pijadeja.
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov