Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

18.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije * Izdajatelj “Slovenske čbele” * »Svitlopis« – prosojne slike na steklu * Uveljavljeni umetnik evropskega modernizma

Urednik in slovaropisec Josip Drobnič je po študiju bogoslovja v Celovcu opravljal duhovniško službo po različnih slovenskih krajih, od leta 1857 pa je na celjski gimnaziji poučeval slovenščino. Zbiral je ljudske pesmi in kot privrženec ilirskega gibanja sestavil večjezični slovar z ilirskim besediščem ter “Slovensko-nemško-talijanski” in “Talijansko-nemško-slovenski besednjak”. Pozneje se je v Celovcu v celoti posvetil organiziranju kulturnega in gledališkega življenja. Deloval je pri “Družbi slovenskih gledaliških diletantov”, ustanovil “Dramatsko šolo in čitalnico” ter zanjo prirejal in prevajal gledališka besedila. Leta 1850 je začel izdajati prvo slovensko polleposlovno revijo “Slovenska čbela” in jo tudi urejal. Josip Drobnič se je rodil pred 210 leti (1812) pri Sveti Emi ob Sotli.

Komunistična stranka je na Slovenskem nastala leto dni po ustanovitvi jugoslovanske komunistične stranke, po boljševiški revoluciji v Rusiji, vendar so se slovenski komunisti nato priključili Komunistični partiji Jugoslavije. Ko je bila leta 1921 sprejeta vidovdanska ustava in potem zakon o zaščiti države, je bila prepovedana. V tridesetih letih je slovensko komunistično stranko začel prenavljati Boris Kidrič. Leta 1934 so tako znotraj Komunistične partije Jugoslavije ustanovili komunistični partiji Slovenije in Hrvaške. Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije je potekal v strogi tajnosti v noči s 17. na 18. april pred 85 leti (1937), in sicer najprej v cerkvi, potem pa na kmetiji Barličevih na Čebinah nad Trbovljami. Vodstvo partije je prevzel Edvard Kardelj, ki se je zato vrnil iz Sovjetske zveze. Na kongresu so sprejeli manifest s stališči do vseh najpomembnejših političnih vprašanj tistega časa, ki povezuje razredno vprašanje z nacionalnim. Do izbruha druge svetovne vojne leta 1941 so slovenski komunisti delovali v ilegali. Še ta zanimivost. Edini univerzitetno izobražen udeleženec ustanovnega kongresa je bil agronom Janez Marentič, rojen v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Bil je član kmetijske komisije, njegovo razumevanje kmečkega vprašanja na Slovenskem pa se je zelo razlikovalo od tistega, ki ga je zastopal Edvard Kardelj, s katerim sta bila pogosto zelo različnih mnenj.

Prosojne slike na steklu (svitlopis), iznajdene 18. aprila 1842 – tak je bil naslov poročila, ki ga je slovenski izumitelj Janez Puhar v začetku novembra 1850 poslal dunajski Akademiji o svojem postopku fotografiranja na steklene plošče. Zasnoval ga je na žveplovih parah, s katerimi je deloval na premazano stekleno podlago. To se je zgodilo v času, ko je bil kaplan v Ljubnem na Gorenjskem. Novico o izumu je aprila 1843 prvič objavil v časopisu Carniolia. Poročilo, ki ga je Puhar novembra 1850 poslal Akademiji znanosti na Dunaju, je ta januarja 1851 objavila v svojih poročilih, pri tem pa izpustila slovensko poimenovanje »svitlopis«. Puharju so avtorstvo fotografskega postopka na steklu priznali tudi v tujini. Leta 1851 je prejel priznanje na svetovni razstavi v Londonu, leta 1852 pa diplomo ene izmed pariških akademij.

Slikarju Lojzetu Špacapanu zaradi prve svetovne vojne, ki jo je preživel na vzhodni fronti in pozneje v ruskem ujetništvu, ni uspelo dokončati likovne akademije na Dunaju. Leta 1923 se je preselil v Gorico in se popolnoma posvetil umetniškemu delu. V ekspresionističnem in futurističnem duhu je za Goriško matico opremil več knjig in revij, cenjen je bil kot portretni karikaturist velike psihološke prodornosti, ukvarjal pa se je tudi z dekorativnim slikarstvom. V Gorici se je približal krogu futuristov, sodeloval je v satiričnem listu Čuk na palci, opremil več knjig Goriške matice in se leta 1928 preselil v Torino, kjer je ustvarjal do smrti leta 1958. Umetnostni zgodovinarji ga uvrščajo med evropsko najbolj uveljavljene umetnike modernizma, Italijani pa ga kot Luigija Spazzapana prištevajo med svoje najpomembnejše slikarje 20. stoletja. Poučeval je na umetniškem inštitutu v Modeni, leta 1956 pa je postal profesor risanja na umetniškem liceju v Torinu. Njegova dela so v uglednih svetovnih galerijah in muzejih, od leta 1976 pa je po njem imenovana galerija v Gradišču ob Soči. Lojze Špacapan se je rodil leta 1889 v Gradišču ob Soči.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

18.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije * Izdajatelj “Slovenske čbele” * »Svitlopis« – prosojne slike na steklu * Uveljavljeni umetnik evropskega modernizma

Urednik in slovaropisec Josip Drobnič je po študiju bogoslovja v Celovcu opravljal duhovniško službo po različnih slovenskih krajih, od leta 1857 pa je na celjski gimnaziji poučeval slovenščino. Zbiral je ljudske pesmi in kot privrženec ilirskega gibanja sestavil večjezični slovar z ilirskim besediščem ter “Slovensko-nemško-talijanski” in “Talijansko-nemško-slovenski besednjak”. Pozneje se je v Celovcu v celoti posvetil organiziranju kulturnega in gledališkega življenja. Deloval je pri “Družbi slovenskih gledaliških diletantov”, ustanovil “Dramatsko šolo in čitalnico” ter zanjo prirejal in prevajal gledališka besedila. Leta 1850 je začel izdajati prvo slovensko polleposlovno revijo “Slovenska čbela” in jo tudi urejal. Josip Drobnič se je rodil pred 210 leti (1812) pri Sveti Emi ob Sotli.

Komunistična stranka je na Slovenskem nastala leto dni po ustanovitvi jugoslovanske komunistične stranke, po boljševiški revoluciji v Rusiji, vendar so se slovenski komunisti nato priključili Komunistični partiji Jugoslavije. Ko je bila leta 1921 sprejeta vidovdanska ustava in potem zakon o zaščiti države, je bila prepovedana. V tridesetih letih je slovensko komunistično stranko začel prenavljati Boris Kidrič. Leta 1934 so tako znotraj Komunistične partije Jugoslavije ustanovili komunistični partiji Slovenije in Hrvaške. Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije je potekal v strogi tajnosti v noči s 17. na 18. april pred 85 leti (1937), in sicer najprej v cerkvi, potem pa na kmetiji Barličevih na Čebinah nad Trbovljami. Vodstvo partije je prevzel Edvard Kardelj, ki se je zato vrnil iz Sovjetske zveze. Na kongresu so sprejeli manifest s stališči do vseh najpomembnejših političnih vprašanj tistega časa, ki povezuje razredno vprašanje z nacionalnim. Do izbruha druge svetovne vojne leta 1941 so slovenski komunisti delovali v ilegali. Še ta zanimivost. Edini univerzitetno izobražen udeleženec ustanovnega kongresa je bil agronom Janez Marentič, rojen v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Bil je član kmetijske komisije, njegovo razumevanje kmečkega vprašanja na Slovenskem pa se je zelo razlikovalo od tistega, ki ga je zastopal Edvard Kardelj, s katerim sta bila pogosto zelo različnih mnenj.

Prosojne slike na steklu (svitlopis), iznajdene 18. aprila 1842 – tak je bil naslov poročila, ki ga je slovenski izumitelj Janez Puhar v začetku novembra 1850 poslal dunajski Akademiji o svojem postopku fotografiranja na steklene plošče. Zasnoval ga je na žveplovih parah, s katerimi je deloval na premazano stekleno podlago. To se je zgodilo v času, ko je bil kaplan v Ljubnem na Gorenjskem. Novico o izumu je aprila 1843 prvič objavil v časopisu Carniolia. Poročilo, ki ga je Puhar novembra 1850 poslal Akademiji znanosti na Dunaju, je ta januarja 1851 objavila v svojih poročilih, pri tem pa izpustila slovensko poimenovanje »svitlopis«. Puharju so avtorstvo fotografskega postopka na steklu priznali tudi v tujini. Leta 1851 je prejel priznanje na svetovni razstavi v Londonu, leta 1852 pa diplomo ene izmed pariških akademij.

Slikarju Lojzetu Špacapanu zaradi prve svetovne vojne, ki jo je preživel na vzhodni fronti in pozneje v ruskem ujetništvu, ni uspelo dokončati likovne akademije na Dunaju. Leta 1923 se je preselil v Gorico in se popolnoma posvetil umetniškemu delu. V ekspresionističnem in futurističnem duhu je za Goriško matico opremil več knjig in revij, cenjen je bil kot portretni karikaturist velike psihološke prodornosti, ukvarjal pa se je tudi z dekorativnim slikarstvom. V Gorici se je približal krogu futuristov, sodeloval je v satiričnem listu Čuk na palci, opremil več knjig Goriške matice in se leta 1928 preselil v Torino, kjer je ustvarjal do smrti leta 1958. Umetnostni zgodovinarji ga uvrščajo med evropsko najbolj uveljavljene umetnike modernizma, Italijani pa ga kot Luigija Spazzapana prištevajo med svoje najpomembnejše slikarje 20. stoletja. Poučeval je na umetniškem inštitutu v Modeni, leta 1956 pa je postal profesor risanja na umetniškem liceju v Torinu. Njegova dela so v uglednih svetovnih galerijah in muzejih, od leta 1976 pa je po njem imenovana galerija v Gradišču ob Soči. Lojze Špacapan se je rodil leta 1889 v Gradišču ob Soči.


02.02.2024

5. februar - Ljudmíl Hauptman (1884) zgodovinar novega kova

Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

4. februar - Slovenska matica (1864) naše najstarejše znanstveno in kulturno društvo

Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

3. februar - "Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?"

Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

2. februar - hud mraz, zaledenela Sava in zamude vlakov (1929)

Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

1. februar - "Vstajenje Primorske" (1944)

Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2024

31. januar - Marija Kmet (1891) pisateljica in žensko vprašanje

Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

30. januar - Bogo Gorjan (1924) dijak med organizatorji protifašističnega odpora

Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

29. januar - padec letala in požar v Plečnikovi Univerzitetni knjižnici (1944)

Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

28. januar - Matija Vertovec (1774) "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode"

Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

27. januar - vdor nemških sil v Cerkno (1944) in opravičilo za zunajsodni umor (2002)

Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

26. januar - Marijan Lipovšek (1910) pomembna osebnost naše glasbene ustvarjalnosti

Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

25. januar - Matija Zemljič (1873) avtor besedila pesmi »Oj Triglav moj dom«

Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

24. januar - Štefka Bulovec (1901) ustvarjalka slovenske bibliografije

Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

23. januar - Ivan Macun (1821) in poskus ustanovitve slovanske čitalnice v Gradcu

Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

22. januar - Rihard Verderber (1884) olimpijec s sabljo in floretom

Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

21. januar - France Vrbinc (1924) urednik slovenskih oddaj celovškega radia

Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

20. januar - Jože Mihelčič (1904) kmet in narodni heroj

Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

19. januar - Štefan Galič (1944) mojster barvnega lesoreza

Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

18. januar - Vitomil Zupan (1914) pisatelj s priznanjem za nepokorščino literarni doktrini socialističnega realizma"

Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

17. januar - Vasilij Melik (1921) preučevalec zgodovine 19. stoletja

Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 14 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov