Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

18.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije * Izdajatelj “Slovenske čbele” * »Svitlopis« – prosojne slike na steklu * Uveljavljeni umetnik evropskega modernizma

Urednik in slovaropisec Josip Drobnič je po študiju bogoslovja v Celovcu opravljal duhovniško službo po različnih slovenskih krajih, od leta 1857 pa je na celjski gimnaziji poučeval slovenščino. Zbiral je ljudske pesmi in kot privrženec ilirskega gibanja sestavil večjezični slovar z ilirskim besediščem ter “Slovensko-nemško-talijanski” in “Talijansko-nemško-slovenski besednjak”. Pozneje se je v Celovcu v celoti posvetil organiziranju kulturnega in gledališkega življenja. Deloval je pri “Družbi slovenskih gledaliških diletantov”, ustanovil “Dramatsko šolo in čitalnico” ter zanjo prirejal in prevajal gledališka besedila. Leta 1850 je začel izdajati prvo slovensko polleposlovno revijo “Slovenska čbela” in jo tudi urejal. Josip Drobnič se je rodil pred 210 leti (1812) pri Sveti Emi ob Sotli.

Komunistična stranka je na Slovenskem nastala leto dni po ustanovitvi jugoslovanske komunistične stranke, po boljševiški revoluciji v Rusiji, vendar so se slovenski komunisti nato priključili Komunistični partiji Jugoslavije. Ko je bila leta 1921 sprejeta vidovdanska ustava in potem zakon o zaščiti države, je bila prepovedana. V tridesetih letih je slovensko komunistično stranko začel prenavljati Boris Kidrič. Leta 1934 so tako znotraj Komunistične partije Jugoslavije ustanovili komunistični partiji Slovenije in Hrvaške. Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije je potekal v strogi tajnosti v noči s 17. na 18. april pred 85 leti (1937), in sicer najprej v cerkvi, potem pa na kmetiji Barličevih na Čebinah nad Trbovljami. Vodstvo partije je prevzel Edvard Kardelj, ki se je zato vrnil iz Sovjetske zveze. Na kongresu so sprejeli manifest s stališči do vseh najpomembnejših političnih vprašanj tistega časa, ki povezuje razredno vprašanje z nacionalnim. Do izbruha druge svetovne vojne leta 1941 so slovenski komunisti delovali v ilegali. Še ta zanimivost. Edini univerzitetno izobražen udeleženec ustanovnega kongresa je bil agronom Janez Marentič, rojen v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Bil je član kmetijske komisije, njegovo razumevanje kmečkega vprašanja na Slovenskem pa se je zelo razlikovalo od tistega, ki ga je zastopal Edvard Kardelj, s katerim sta bila pogosto zelo različnih mnenj.

Prosojne slike na steklu (svitlopis), iznajdene 18. aprila 1842 – tak je bil naslov poročila, ki ga je slovenski izumitelj Janez Puhar v začetku novembra 1850 poslal dunajski Akademiji o svojem postopku fotografiranja na steklene plošče. Zasnoval ga je na žveplovih parah, s katerimi je deloval na premazano stekleno podlago. To se je zgodilo v času, ko je bil kaplan v Ljubnem na Gorenjskem. Novico o izumu je aprila 1843 prvič objavil v časopisu Carniolia. Poročilo, ki ga je Puhar novembra 1850 poslal Akademiji znanosti na Dunaju, je ta januarja 1851 objavila v svojih poročilih, pri tem pa izpustila slovensko poimenovanje »svitlopis«. Puharju so avtorstvo fotografskega postopka na steklu priznali tudi v tujini. Leta 1851 je prejel priznanje na svetovni razstavi v Londonu, leta 1852 pa diplomo ene izmed pariških akademij.

Slikarju Lojzetu Špacapanu zaradi prve svetovne vojne, ki jo je preživel na vzhodni fronti in pozneje v ruskem ujetništvu, ni uspelo dokončati likovne akademije na Dunaju. Leta 1923 se je preselil v Gorico in se popolnoma posvetil umetniškemu delu. V ekspresionističnem in futurističnem duhu je za Goriško matico opremil več knjig in revij, cenjen je bil kot portretni karikaturist velike psihološke prodornosti, ukvarjal pa se je tudi z dekorativnim slikarstvom. V Gorici se je približal krogu futuristov, sodeloval je v satiričnem listu Čuk na palci, opremil več knjig Goriške matice in se leta 1928 preselil v Torino, kjer je ustvarjal do smrti leta 1958. Umetnostni zgodovinarji ga uvrščajo med evropsko najbolj uveljavljene umetnike modernizma, Italijani pa ga kot Luigija Spazzapana prištevajo med svoje najpomembnejše slikarje 20. stoletja. Poučeval je na umetniškem inštitutu v Modeni, leta 1956 pa je postal profesor risanja na umetniškem liceju v Torinu. Njegova dela so v uglednih svetovnih galerijah in muzejih, od leta 1976 pa je po njem imenovana galerija v Gradišču ob Soči. Lojze Špacapan se je rodil leta 1889 v Gradišču ob Soči.


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

18.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije * Izdajatelj “Slovenske čbele” * »Svitlopis« – prosojne slike na steklu * Uveljavljeni umetnik evropskega modernizma

Urednik in slovaropisec Josip Drobnič je po študiju bogoslovja v Celovcu opravljal duhovniško službo po različnih slovenskih krajih, od leta 1857 pa je na celjski gimnaziji poučeval slovenščino. Zbiral je ljudske pesmi in kot privrženec ilirskega gibanja sestavil večjezični slovar z ilirskim besediščem ter “Slovensko-nemško-talijanski” in “Talijansko-nemško-slovenski besednjak”. Pozneje se je v Celovcu v celoti posvetil organiziranju kulturnega in gledališkega življenja. Deloval je pri “Družbi slovenskih gledaliških diletantov”, ustanovil “Dramatsko šolo in čitalnico” ter zanjo prirejal in prevajal gledališka besedila. Leta 1850 je začel izdajati prvo slovensko polleposlovno revijo “Slovenska čbela” in jo tudi urejal. Josip Drobnič se je rodil pred 210 leti (1812) pri Sveti Emi ob Sotli.

Komunistična stranka je na Slovenskem nastala leto dni po ustanovitvi jugoslovanske komunistične stranke, po boljševiški revoluciji v Rusiji, vendar so se slovenski komunisti nato priključili Komunistični partiji Jugoslavije. Ko je bila leta 1921 sprejeta vidovdanska ustava in potem zakon o zaščiti države, je bila prepovedana. V tridesetih letih je slovensko komunistično stranko začel prenavljati Boris Kidrič. Leta 1934 so tako znotraj Komunistične partije Jugoslavije ustanovili komunistični partiji Slovenije in Hrvaške. Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije je potekal v strogi tajnosti v noči s 17. na 18. april pred 85 leti (1937), in sicer najprej v cerkvi, potem pa na kmetiji Barličevih na Čebinah nad Trbovljami. Vodstvo partije je prevzel Edvard Kardelj, ki se je zato vrnil iz Sovjetske zveze. Na kongresu so sprejeli manifest s stališči do vseh najpomembnejših političnih vprašanj tistega časa, ki povezuje razredno vprašanje z nacionalnim. Do izbruha druge svetovne vojne leta 1941 so slovenski komunisti delovali v ilegali. Še ta zanimivost. Edini univerzitetno izobražen udeleženec ustanovnega kongresa je bil agronom Janez Marentič, rojen v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Bil je član kmetijske komisije, njegovo razumevanje kmečkega vprašanja na Slovenskem pa se je zelo razlikovalo od tistega, ki ga je zastopal Edvard Kardelj, s katerim sta bila pogosto zelo različnih mnenj.

Prosojne slike na steklu (svitlopis), iznajdene 18. aprila 1842 – tak je bil naslov poročila, ki ga je slovenski izumitelj Janez Puhar v začetku novembra 1850 poslal dunajski Akademiji o svojem postopku fotografiranja na steklene plošče. Zasnoval ga je na žveplovih parah, s katerimi je deloval na premazano stekleno podlago. To se je zgodilo v času, ko je bil kaplan v Ljubnem na Gorenjskem. Novico o izumu je aprila 1843 prvič objavil v časopisu Carniolia. Poročilo, ki ga je Puhar novembra 1850 poslal Akademiji znanosti na Dunaju, je ta januarja 1851 objavila v svojih poročilih, pri tem pa izpustila slovensko poimenovanje »svitlopis«. Puharju so avtorstvo fotografskega postopka na steklu priznali tudi v tujini. Leta 1851 je prejel priznanje na svetovni razstavi v Londonu, leta 1852 pa diplomo ene izmed pariških akademij.

Slikarju Lojzetu Špacapanu zaradi prve svetovne vojne, ki jo je preživel na vzhodni fronti in pozneje v ruskem ujetništvu, ni uspelo dokončati likovne akademije na Dunaju. Leta 1923 se je preselil v Gorico in se popolnoma posvetil umetniškemu delu. V ekspresionističnem in futurističnem duhu je za Goriško matico opremil več knjig in revij, cenjen je bil kot portretni karikaturist velike psihološke prodornosti, ukvarjal pa se je tudi z dekorativnim slikarstvom. V Gorici se je približal krogu futuristov, sodeloval je v satiričnem listu Čuk na palci, opremil več knjig Goriške matice in se leta 1928 preselil v Torino, kjer je ustvarjal do smrti leta 1958. Umetnostni zgodovinarji ga uvrščajo med evropsko najbolj uveljavljene umetnike modernizma, Italijani pa ga kot Luigija Spazzapana prištevajo med svoje najpomembnejše slikarje 20. stoletja. Poučeval je na umetniškem inštitutu v Modeni, leta 1956 pa je postal profesor risanja na umetniškem liceju v Torinu. Njegova dela so v uglednih svetovnih galerijah in muzejih, od leta 1976 pa je po njem imenovana galerija v Gradišču ob Soči. Lojze Špacapan se je rodil leta 1889 v Gradišču ob Soči.


13.04.2024

21. april - Josephine Zakrajšek (1904) glavna tajnica Progresivnih Slovenk Amerike

Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.04.2024

20. april - smrt kmečkega upornika Gregorja Kobala (1714)

Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

19. april - dr. Vladimir Šlebinger - svetovalec OZN za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali (1906)

Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

18. april - ustanovitev Goriške nadškofije (1752)

Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

17. april - dr. Jože Rihar, prvi redni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi (1914)

Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

16. april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

15. april - pred 100 leti je general Rudolf Maister postal častni meščan rojstnega Kamnika

Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

14. april - nacistični izgon koroških Slovencev (1942)

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

13. april - Oroslav Caf, zbiralec ljudskega gradiva (1814)

Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

12. april - Jože Hradil (1934) častni član madžarske akademije znanosti

Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

11. april - Zdenko Kalin, umetnik čiste kiparske forme (1911)

Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

10. april - ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih (1004)

Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

9. april - Pavlina Pajk (1854) in nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana

Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

8. april - prvo slovensko planinsko društvo na Štajerskem (1901)

Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

7. april - Rudolf Bukšek (1882) znameniti bariton zagrebške operne hiše

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 9 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov