Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Fran Mayer - pobudnik razvoja Šoštanja * Prvi ljubljanski nadškof * Pogajalec iz Ženeve in Pariza izključen zaradi komunizma * Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu

Odvetnik Fran Mayer je v Gradcu končal študij prava in nato kot odvetniški koncipient služboval v Celju. Leta 1898 se je kot samostojen odvetnik naselil v Šoštanju, na začetku 20. stoletja je bil ravnatelj tamkajšnje hranilnice in posojilnice. Po prvi svetovni vojni je postal gerent Šoštanja in bil 15. oktobra 1918 izvoljen za predsednika prvega narodnega sveta v Šaleški dolini. Dve leti pozneje je bila na njegovo pobudo ustanovljena meščanska šola v Šoštanju, v kateri je od 1926 deloval kot podnačelnik upravnega odbora. Leta 1928 je bil izvoljen za župana občine Šoštanj mesto. V njegovem času so zgradili prvi javni vodovod. Fran Mayer, ki je bil tudi častni občan Šoštanja, se je rodil leta 1866 v Sevnici.

Nadškof Anton Vovk je leta 1923 v Ljubljani končal študij teologije in sprva služboval v Metliki in Tržiču, leta 1940 pa je postal ljubljanski stolni kanonik. Med drugo svetovno vojno je bil med drugim predsednik škofijskega odbora za pomoč duhovnikom beguncem in ravnatelj semenišča, po koncu vojne pa je postal ljubljanski pomožni škof, nato rezidencialni in leta 1961 ljubljanski nadškof. Čeprav je imel precej težav, si je prizadeval za ureditev odnosov med Katoliško cerkvijo in novo državo; leta 1952 so ga med potovanjem z vlakom v Novo mesto celo polili z bencinom in zažgali. Bil je hudo poškodovan. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je upravljal tudi slovenski del reške in nekaj časa slovenski del tržaške škofije. Leta 1960 mu je ljubljanska teološka fakulteta podelila častni doktorat, škofijski postopek za beatifikacijo pa so začeli leta 1999. Anton Vovk se je rodil leta 1900 v Vrbi na Gorenjskem, v isti hiši kot pred njim njegov prastric France Prešeren.

Arhivar, publicist in politik Vladislav Fabjančič je filozofijo študiral na Dunaju in v Beogradu ter leta 1917 diplomiral v Švici. Bil je zelo dejaven preporodovec in se je leta 1914 kot prostovoljec vključil v srbsko vojsko. Na Ceru je bil ranjen, potem pa je delal pri srbskem zunanjem ministrstvu v Ženevi in bil po prvi svetovni vojni član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Ženevi in Parizu, vendar so ga iz nje izključili zaradi komunizma. Spomladi 1920 se je vrnil v Ljubljano in postal urednik “Delavskih novic” ter sodeloval pri ustanovitvi Zveze delovnega ljudstva in Socialistične stranke delovnega ljudstva. Med drugim je pisal tudi biografije za Slovenski bibliografski leksikon, zlasti o ljubljanskih mestnih hišah, sodnikih in županih. Vladislav Fabjančič se je rodil leta 1894 na Bučki pri Škocjánu na Dolenjskem.

Igralec Boris Kralj je v začetku petdesetih let dvajsetega stoletja debitiral v ljubljanski Drami in ji ostal zvest tri desetletja. Od pustolovsko radoživih in trpko zasanjanih mladostnih junakov je prešel k značajskim vlogam klasičnega in sodobnega repertoarja. Ustvaril je vrsto polnokrvnih ljudskih figur, pa tudi razkrojenih sodobnih antijunakov. Na filmskem platnu se je uveljavil v Dolini miru ter z naslovno vlogo v prvem slovenskem barvnem filmu Amandus. Objavil je še pesniško zbirko Poslavljanja in knjigo Štirje letni časi. Že v študentskih letih je sodeloval pri Radiu Ljubljana kot recitator in interpret številnih vlog ter postal eden najpomembnejših radijskih igralcev svojega časa. *Posnetek Slišali smo odlomek Vodnikove basni »Sraka ima mlade«, ki ga je prebral Boris kralj. Rodil se je leta 1929 v Cerknici.