Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Mayer - pobudnik razvoja Šoštanja * Prvi ljubljanski nadškof * Pogajalec iz Ženeve in Pariza izključen zaradi komunizma * Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu
Odvetnik Fran Mayer je v Gradcu končal študij prava in nato kot odvetniški koncipient služboval v Celju. Leta 1898 se je kot samostojen odvetnik naselil v Šoštanju, na začetku 20. stoletja je bil ravnatelj tamkajšnje hranilnice in posojilnice. Po prvi svetovni vojni je postal gerent Šoštanja in bil 15. oktobra 1918 izvoljen za predsednika prvega narodnega sveta v Šaleški dolini. Dve leti pozneje je bila na njegovo pobudo ustanovljena meščanska šola v Šoštanju, v kateri je od 1926 deloval kot podnačelnik upravnega odbora. Leta 1928 je bil izvoljen za župana občine Šoštanj mesto. V njegovem času so zgradili prvi javni vodovod. Fran Mayer, ki je bil tudi častni občan Šoštanja, se je rodil leta 1866 v Sevnici.
Nadškof Anton Vovk je leta 1923 v Ljubljani končal študij teologije in sprva služboval v Metliki in Tržiču, leta 1940 pa je postal ljubljanski stolni kanonik. Med drugo svetovno vojno je bil med drugim predsednik škofijskega odbora za pomoč duhovnikom beguncem in ravnatelj semenišča, po koncu vojne pa je postal ljubljanski pomožni škof, nato rezidencialni in leta 1961 ljubljanski nadškof. Čeprav je imel precej težav, si je prizadeval za ureditev odnosov med Katoliško cerkvijo in novo državo; leta 1952 so ga med potovanjem z vlakom v Novo mesto celo polili z bencinom in zažgali. Bil je hudo poškodovan. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je upravljal tudi slovenski del reške in nekaj časa slovenski del tržaške škofije. Leta 1960 mu je ljubljanska teološka fakulteta podelila častni doktorat, škofijski postopek za beatifikacijo pa so začeli leta 1999. Anton Vovk se je rodil leta 1900 v Vrbi na Gorenjskem, v isti hiši kot pred njim njegov prastric France Prešeren.
Arhivar, publicist in politik Vladislav Fabjančič je filozofijo študiral na Dunaju in v Beogradu ter leta 1917 diplomiral v Švici. Bil je zelo dejaven preporodovec in se je leta 1914 kot prostovoljec vključil v srbsko vojsko. Na Ceru je bil ranjen, potem pa je delal pri srbskem zunanjem ministrstvu v Ženevi in bil po prvi svetovni vojni član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Ženevi in Parizu, vendar so ga iz nje izključili zaradi komunizma. Spomladi 1920 se je vrnil v Ljubljano in postal urednik “Delavskih novic” ter sodeloval pri ustanovitvi Zveze delovnega ljudstva in Socialistične stranke delovnega ljudstva. Med drugim je pisal tudi biografije za Slovenski bibliografski leksikon, zlasti o ljubljanskih mestnih hišah, sodnikih in županih. Vladislav Fabjančič se je rodil leta 1894 na Bučki pri Škocjánu na Dolenjskem.
Igralec Boris Kralj je v začetku petdesetih let dvajsetega stoletja debitiral v ljubljanski Drami in ji ostal zvest tri desetletja. Od pustolovsko radoživih in trpko zasanjanih mladostnih junakov je prešel k značajskim vlogam klasičnega in sodobnega repertoarja. Ustvaril je vrsto polnokrvnih ljudskih figur, pa tudi razkrojenih sodobnih antijunakov. Na filmskem platnu se je uveljavil v Dolini miru ter z naslovno vlogo v prvem slovenskem barvnem filmu Amandus. Objavil je še pesniško zbirko Poslavljanja in knjigo Štirje letni časi. Že v študentskih letih je sodeloval pri Radiu Ljubljana kot recitator in interpret številnih vlog ter postal eden najpomembnejših radijskih igralcev svojega časa. *Posnetek Slišali smo odlomek Vodnikove basni »Sraka ima mlade«, ki ga je prebral Boris kralj. Rodil se je leta 1929 v Cerknici.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Mayer - pobudnik razvoja Šoštanja * Prvi ljubljanski nadškof * Pogajalec iz Ženeve in Pariza izključen zaradi komunizma * Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu
Odvetnik Fran Mayer je v Gradcu končal študij prava in nato kot odvetniški koncipient služboval v Celju. Leta 1898 se je kot samostojen odvetnik naselil v Šoštanju, na začetku 20. stoletja je bil ravnatelj tamkajšnje hranilnice in posojilnice. Po prvi svetovni vojni je postal gerent Šoštanja in bil 15. oktobra 1918 izvoljen za predsednika prvega narodnega sveta v Šaleški dolini. Dve leti pozneje je bila na njegovo pobudo ustanovljena meščanska šola v Šoštanju, v kateri je od 1926 deloval kot podnačelnik upravnega odbora. Leta 1928 je bil izvoljen za župana občine Šoštanj mesto. V njegovem času so zgradili prvi javni vodovod. Fran Mayer, ki je bil tudi častni občan Šoštanja, se je rodil leta 1866 v Sevnici.
Nadškof Anton Vovk je leta 1923 v Ljubljani končal študij teologije in sprva služboval v Metliki in Tržiču, leta 1940 pa je postal ljubljanski stolni kanonik. Med drugo svetovno vojno je bil med drugim predsednik škofijskega odbora za pomoč duhovnikom beguncem in ravnatelj semenišča, po koncu vojne pa je postal ljubljanski pomožni škof, nato rezidencialni in leta 1961 ljubljanski nadškof. Čeprav je imel precej težav, si je prizadeval za ureditev odnosov med Katoliško cerkvijo in novo državo; leta 1952 so ga med potovanjem z vlakom v Novo mesto celo polili z bencinom in zažgali. Bil je hudo poškodovan. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je upravljal tudi slovenski del reške in nekaj časa slovenski del tržaške škofije. Leta 1960 mu je ljubljanska teološka fakulteta podelila častni doktorat, škofijski postopek za beatifikacijo pa so začeli leta 1999. Anton Vovk se je rodil leta 1900 v Vrbi na Gorenjskem, v isti hiši kot pred njim njegov prastric France Prešeren.
Arhivar, publicist in politik Vladislav Fabjančič je filozofijo študiral na Dunaju in v Beogradu ter leta 1917 diplomiral v Švici. Bil je zelo dejaven preporodovec in se je leta 1914 kot prostovoljec vključil v srbsko vojsko. Na Ceru je bil ranjen, potem pa je delal pri srbskem zunanjem ministrstvu v Ženevi in bil po prvi svetovni vojni član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Ženevi in Parizu, vendar so ga iz nje izključili zaradi komunizma. Spomladi 1920 se je vrnil v Ljubljano in postal urednik “Delavskih novic” ter sodeloval pri ustanovitvi Zveze delovnega ljudstva in Socialistične stranke delovnega ljudstva. Med drugim je pisal tudi biografije za Slovenski bibliografski leksikon, zlasti o ljubljanskih mestnih hišah, sodnikih in županih. Vladislav Fabjančič se je rodil leta 1894 na Bučki pri Škocjánu na Dolenjskem.
Igralec Boris Kralj je v začetku petdesetih let dvajsetega stoletja debitiral v ljubljanski Drami in ji ostal zvest tri desetletja. Od pustolovsko radoživih in trpko zasanjanih mladostnih junakov je prešel k značajskim vlogam klasičnega in sodobnega repertoarja. Ustvaril je vrsto polnokrvnih ljudskih figur, pa tudi razkrojenih sodobnih antijunakov. Na filmskem platnu se je uveljavil v Dolini miru ter z naslovno vlogo v prvem slovenskem barvnem filmu Amandus. Objavil je še pesniško zbirko Poslavljanja in knjigo Štirje letni časi. Že v študentskih letih je sodeloval pri Radiu Ljubljana kot recitator in interpret številnih vlog ter postal eden najpomembnejših radijskih igralcev svojega časa. *Posnetek Slišali smo odlomek Vodnikove basni »Sraka ima mlade«, ki ga je prebral Boris kralj. Rodil se je leta 1929 v Cerknici.
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Neveljaven email naslov