Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Vurnik - eden začetnikov moderne arhitekture in urbanizma pri nas * Začetek habsburške vladavine * Pomembno politično ime v obdobju Kraljevine Jugoslavije * Skladatelj, zborovodja in organizator
1. junija 1283 je nemški kralj Rudolf Prvi Habsburški v Rheinfeldnu pri Kölnu izdal listino o podelitvi vojvodin Avstrije in Štajerske ter Slovenske marke sinu Albrehtu Prvemu, ki je bil njegov najstarejši sin iz zakona z Gertrudo Ano Hohenberško in je bil leta 1298 izvoljen za nemškega kralja. To dejanje označuje začetek habsburške oblasti na sedanjem slovenskem ozemlju. Njihova oblast se je postopno širila ter se obdržala 635 let – vse do leta 1918.
Arhitekt Ivan Vurnik je bil eden prvih, ki so začeli dosledno uvajati načela funkcionalne arhitekture pri nas. Študij na visoki tehniški šoli Dunaju je končal leta 1912 in kmalu potem sodeloval pri načrtovanju novega cesarskega dvora, med prvo svetovno vojno pa je urejal vojaška pokopališča v Srbiji. Takoj po koncu vojne je na nastajajoči univerzi v Ljubljani ustanovil arhitekturni oddelek; pozneje je bil dobra tri desetletja njegov predstojnik. Že leta 1919 je arhitekturno oblikoval zgradbo Anatomskega inštituta v Ljubljani, čez dve leti sanatorij za pljučne bolnike na Golniku, poleg tega pa še zgradbi Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti in Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Leta 1932 je pripravil načrte za graditev mestnega kopališča v Radovljici. Posebej izstopa njegovo prizadevanje, da bi v slovenski prostor prenesel socialne ideje modernega urbanizma. Idejo je z Betnavskim naseljem delavskih hiš uresničil v Mariboru. Naselje je nastalo po tem ko se je zaradi hude stanovanjske stiske mariborski župan dr. Alojzij Juvan v svojem prvem mandatu odločil zgraditi novo delavsko kolonijo v takratnem Magdalenskem predmestju, današnji Mestni četrti Tabor, v kareju med Fochevo, Delavsko in Koseskega ulico ter Betnavsko cesto. Po prvotnih Vurnikovih načrtih naj bi kolonija obsegala 75 enodružinskih hiš. Zaradi velikega zanimanja je mariborski občinski svet sklenil da se bo število hiš v delavski koloniji podvojilo. Na koncu je bilo skupaj zgrajenih 147 hiš, ki so bile vseljive ob koncu leta 1928. Vurnikova delavska kolonija je evropsko primerljivi model uspešne socialne gradnje v Mariboru, ki je bil takrat najmočnejše slovensko industrijsko središče. Ivan Vurnik, ki velja ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju za enega izmed utemeljiteljev sodobne slovenske arhitekture, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Radovljici.
Politik in pisatelj Ivan Pucelj je v Ljubljani končal dva razreda gimnazije in v mladosti z leposlovnimi deli sodeloval pri Ljubljanskem zvonu. Pozneje se je izučil za mesarja in doma prevzel posestvo. Leta 1900 je odšel v Združene države Amerike ter deloval kot časnikar pri Novi domovini in Amerikanskem Slovencu. Čez dve leti se je vrnil v domovino in se začel ukvarjati s politiko. Leta 1919 se je pridružil liberalno usmerjeni Samostojni kmetijski stranki in bil v dvajsetih letih njen najpomembnejši politični predstavnik. Dvakrat je bil izvoljen v narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije, bil pa je tudi minister za kmetijstvo ter senator. Od leta 1935 je bil član senata, maja 1941 pa so ga italijanski okupatorji imenovali za člana tako imenovane konzulte. Zaradi okupatorjevih ostrih ukrepov je iz tega organa izstopil in se umaknil v domači kraj. Konec leta 1944 so ga aretirali Nemci in odpeljali v taborišče Dachau. Tam je – že po vojni – po hudi bolezni umrl v ameriški vojaški bolnišnici. Politik in pisatelj Ivan Pucelj se je rodil leta 1877 v Velikih Laščah.
Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec je leta 1951 na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. Se pa je z glasbeno ustvarjalnostjo srečal že veliko prej. *Posnetek V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat. Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega Akademskega pevskega zbora. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na pedagoški akademiji v Ljubljani. Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec se je rodil leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Vurnik - eden začetnikov moderne arhitekture in urbanizma pri nas * Začetek habsburške vladavine * Pomembno politično ime v obdobju Kraljevine Jugoslavije * Skladatelj, zborovodja in organizator
1. junija 1283 je nemški kralj Rudolf Prvi Habsburški v Rheinfeldnu pri Kölnu izdal listino o podelitvi vojvodin Avstrije in Štajerske ter Slovenske marke sinu Albrehtu Prvemu, ki je bil njegov najstarejši sin iz zakona z Gertrudo Ano Hohenberško in je bil leta 1298 izvoljen za nemškega kralja. To dejanje označuje začetek habsburške oblasti na sedanjem slovenskem ozemlju. Njihova oblast se je postopno širila ter se obdržala 635 let – vse do leta 1918.
Arhitekt Ivan Vurnik je bil eden prvih, ki so začeli dosledno uvajati načela funkcionalne arhitekture pri nas. Študij na visoki tehniški šoli Dunaju je končal leta 1912 in kmalu potem sodeloval pri načrtovanju novega cesarskega dvora, med prvo svetovno vojno pa je urejal vojaška pokopališča v Srbiji. Takoj po koncu vojne je na nastajajoči univerzi v Ljubljani ustanovil arhitekturni oddelek; pozneje je bil dobra tri desetletja njegov predstojnik. Že leta 1919 je arhitekturno oblikoval zgradbo Anatomskega inštituta v Ljubljani, čez dve leti sanatorij za pljučne bolnike na Golniku, poleg tega pa še zgradbi Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti in Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Leta 1932 je pripravil načrte za graditev mestnega kopališča v Radovljici. Posebej izstopa njegovo prizadevanje, da bi v slovenski prostor prenesel socialne ideje modernega urbanizma. Idejo je z Betnavskim naseljem delavskih hiš uresničil v Mariboru. Naselje je nastalo po tem ko se je zaradi hude stanovanjske stiske mariborski župan dr. Alojzij Juvan v svojem prvem mandatu odločil zgraditi novo delavsko kolonijo v takratnem Magdalenskem predmestju, današnji Mestni četrti Tabor, v kareju med Fochevo, Delavsko in Koseskega ulico ter Betnavsko cesto. Po prvotnih Vurnikovih načrtih naj bi kolonija obsegala 75 enodružinskih hiš. Zaradi velikega zanimanja je mariborski občinski svet sklenil da se bo število hiš v delavski koloniji podvojilo. Na koncu je bilo skupaj zgrajenih 147 hiš, ki so bile vseljive ob koncu leta 1928. Vurnikova delavska kolonija je evropsko primerljivi model uspešne socialne gradnje v Mariboru, ki je bil takrat najmočnejše slovensko industrijsko središče. Ivan Vurnik, ki velja ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju za enega izmed utemeljiteljev sodobne slovenske arhitekture, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Radovljici.
Politik in pisatelj Ivan Pucelj je v Ljubljani končal dva razreda gimnazije in v mladosti z leposlovnimi deli sodeloval pri Ljubljanskem zvonu. Pozneje se je izučil za mesarja in doma prevzel posestvo. Leta 1900 je odšel v Združene države Amerike ter deloval kot časnikar pri Novi domovini in Amerikanskem Slovencu. Čez dve leti se je vrnil v domovino in se začel ukvarjati s politiko. Leta 1919 se je pridružil liberalno usmerjeni Samostojni kmetijski stranki in bil v dvajsetih letih njen najpomembnejši politični predstavnik. Dvakrat je bil izvoljen v narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije, bil pa je tudi minister za kmetijstvo ter senator. Od leta 1935 je bil član senata, maja 1941 pa so ga italijanski okupatorji imenovali za člana tako imenovane konzulte. Zaradi okupatorjevih ostrih ukrepov je iz tega organa izstopil in se umaknil v domači kraj. Konec leta 1944 so ga aretirali Nemci in odpeljali v taborišče Dachau. Tam je – že po vojni – po hudi bolezni umrl v ameriški vojaški bolnišnici. Politik in pisatelj Ivan Pucelj se je rodil leta 1877 v Velikih Laščah.
Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec je leta 1951 na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. Se pa je z glasbeno ustvarjalnostjo srečal že veliko prej. *Posnetek V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat. Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega Akademskega pevskega zbora. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na pedagoški akademiji v Ljubljani. Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec se je rodil leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici.
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov