Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rezultati študentskih nemirov 1968 * Mojster fotografiranja na kovinsko ploščo * Naša prva šolana medicinska sestra * Avtor zapisov o politični in cerkveni zgodovini Prekmurja
Slikar in fotograf Primož Škof je leta 1835 končal likovno akademijo na Dunaju. Kot eden najzgodnejših dagerotipistov (mojstrov fotografiranja na posrebreno kovinsko ploščo) je deloval na Češkem ter v Linzu, v katerem so njegove dagerotipske portrete, pa tudi slikarska dela, zelo cenili. V 60-ih letih 19. stoletja je imel fotografski atelje tudi v Mariboru. Znane so tri njegove oltarne slike, in sicer v okolici Badna v Nemčiji, v frančiškanski cerkvi v Novem mestu in v njegovem rojstnem kraju Zaklancu pri Horjulu. Primož Škof se je rodil na današnji dan leta 1810 v Zaklancu pri Horjulu.
Medicinska sestra Angela Boškín velja za našo prvo šolano medicinsko sestro, ki je leta 1918 diplomirala na prvi šoli za socialno-skrbstveno delo na Dunaju. Po vrnitvi v Slovenijo sprva ni našla dela, saj so imele zdravstvene in socialne ustanove pogodbe z redovnicami. Kmalu pa je takratna socialno-zdravstvena politika spoznala, da je njeno znanje pomembno za takratno slabo organizirano zdravstvo in socialno dejavnost. Tako je februarja 1919 z dekretom kot prva »skrbstvena sestra« (danes diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti) dobila službo na Jesenicah. Tam je delovala do leta 1922. Tam je ustanovila prvo posvetovalnico za matere in dojenčke na ravni takratne države in vzpostavila zaupanje do svojega dela pri naprednih ženskih krogih in organizacijah na tem področju. Pozneje je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila leta 1886 v Pevmi na Goriškem.
Poznejši duhovnik Ivan Škafar je otroštvo preživel v Združenih državah Amerike, v katere je za boljšim zaslužkom odšel njegov oče. Po vrnitvi v domovino ter gimnaziji v Murski Soboti in v Ljubljani je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v različnih župnijah ter izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji. Med vojno so ga nemški nacisti zaprli, potem pa je služboval na Madžarskem. Po vojni je med drugim deloval na Keblju na Pohorju in bil tudi zaprt. Leta 1959 je postal dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Duhovnik Ivan Škafar se je rodil pred 110-imi leti (1912.) v Beltincih.
5. in 6. junija 1968 je bilo v Ljubljani eno najradikalnejših zborovanj v okviru študentskega gibanja. Začelo se je z razpravo v menzi študentskih domov in dan pozneje nadaljevalo z uličnim pohodom in mirnim protestom, ki so ju spremljali gesla in transparenti. Ljubljanski študentski nemiri so se začeli za beograjskimi, na katerih je tedanja milica tudi krvavo obračunala s protestniki; to je bilo brez dvoma sporočilo vladajoče elite študentskemu gibanju drugod po državi, ni pa mladih odvrnilo od demonstracij. Televizijski nagovor Josipa Broza - Tita je bil označen za manipulativnega in ljubljanski študentje v nasprotju z drugimi zaradi njega niso veselo rajali po ulicah. V danih razmerah so ustanovili avtonomno Skupnost študentov, vstopili v skupščino, pridobili sistem kreditiranja študija, spodbudili graditev dodatnih študentskih domov, pospešili sprejem novega zakona o visokem šolstvu brez stopnjevanega študija, ustanovili Radio Študent, sprožili nastanek Centra za razvoj univerze in dosegli še nekaj drugih pomembnih novosti, zaradi katerih je bila oblast v Sloveniji priseljena dopustiti študentom večji vpliv pri odločitvah o njihovih statusnih vprašanjih.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rezultati študentskih nemirov 1968 * Mojster fotografiranja na kovinsko ploščo * Naša prva šolana medicinska sestra * Avtor zapisov o politični in cerkveni zgodovini Prekmurja
Slikar in fotograf Primož Škof je leta 1835 končal likovno akademijo na Dunaju. Kot eden najzgodnejših dagerotipistov (mojstrov fotografiranja na posrebreno kovinsko ploščo) je deloval na Češkem ter v Linzu, v katerem so njegove dagerotipske portrete, pa tudi slikarska dela, zelo cenili. V 60-ih letih 19. stoletja je imel fotografski atelje tudi v Mariboru. Znane so tri njegove oltarne slike, in sicer v okolici Badna v Nemčiji, v frančiškanski cerkvi v Novem mestu in v njegovem rojstnem kraju Zaklancu pri Horjulu. Primož Škof se je rodil na današnji dan leta 1810 v Zaklancu pri Horjulu.
Medicinska sestra Angela Boškín velja za našo prvo šolano medicinsko sestro, ki je leta 1918 diplomirala na prvi šoli za socialno-skrbstveno delo na Dunaju. Po vrnitvi v Slovenijo sprva ni našla dela, saj so imele zdravstvene in socialne ustanove pogodbe z redovnicami. Kmalu pa je takratna socialno-zdravstvena politika spoznala, da je njeno znanje pomembno za takratno slabo organizirano zdravstvo in socialno dejavnost. Tako je februarja 1919 z dekretom kot prva »skrbstvena sestra« (danes diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti) dobila službo na Jesenicah. Tam je delovala do leta 1922. Tam je ustanovila prvo posvetovalnico za matere in dojenčke na ravni takratne države in vzpostavila zaupanje do svojega dela pri naprednih ženskih krogih in organizacijah na tem področju. Pozneje je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila leta 1886 v Pevmi na Goriškem.
Poznejši duhovnik Ivan Škafar je otroštvo preživel v Združenih državah Amerike, v katere je za boljšim zaslužkom odšel njegov oče. Po vrnitvi v domovino ter gimnaziji v Murski Soboti in v Ljubljani je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v različnih župnijah ter izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji. Med vojno so ga nemški nacisti zaprli, potem pa je služboval na Madžarskem. Po vojni je med drugim deloval na Keblju na Pohorju in bil tudi zaprt. Leta 1959 je postal dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Duhovnik Ivan Škafar se je rodil pred 110-imi leti (1912.) v Beltincih.
5. in 6. junija 1968 je bilo v Ljubljani eno najradikalnejših zborovanj v okviru študentskega gibanja. Začelo se je z razpravo v menzi študentskih domov in dan pozneje nadaljevalo z uličnim pohodom in mirnim protestom, ki so ju spremljali gesla in transparenti. Ljubljanski študentski nemiri so se začeli za beograjskimi, na katerih je tedanja milica tudi krvavo obračunala s protestniki; to je bilo brez dvoma sporočilo vladajoče elite študentskemu gibanju drugod po državi, ni pa mladih odvrnilo od demonstracij. Televizijski nagovor Josipa Broza - Tita je bil označen za manipulativnega in ljubljanski študentje v nasprotju z drugimi zaradi njega niso veselo rajali po ulicah. V danih razmerah so ustanovili avtonomno Skupnost študentov, vstopili v skupščino, pridobili sistem kreditiranja študija, spodbudili graditev dodatnih študentskih domov, pospešili sprejem novega zakona o visokem šolstvu brez stopnjevanega študija, ustanovili Radio Študent, sprožili nastanek Centra za razvoj univerze in dosegli še nekaj drugih pomembnih novosti, zaradi katerih je bila oblast v Sloveniji priseljena dopustiti študentom večji vpliv pri odločitvah o njihovih statusnih vprašanjih.
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov