Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rezultati študentskih nemirov 1968 * Mojster fotografiranja na kovinsko ploščo * Naša prva šolana medicinska sestra * Avtor zapisov o politični in cerkveni zgodovini Prekmurja
Slikar in fotograf Primož Škof je leta 1835 končal likovno akademijo na Dunaju. Kot eden najzgodnejših dagerotipistov (mojstrov fotografiranja na posrebreno kovinsko ploščo) je deloval na Češkem ter v Linzu, v katerem so njegove dagerotipske portrete, pa tudi slikarska dela, zelo cenili. V 60-ih letih 19. stoletja je imel fotografski atelje tudi v Mariboru. Znane so tri njegove oltarne slike, in sicer v okolici Badna v Nemčiji, v frančiškanski cerkvi v Novem mestu in v njegovem rojstnem kraju Zaklancu pri Horjulu. Primož Škof se je rodil na današnji dan leta 1810 v Zaklancu pri Horjulu.
Medicinska sestra Angela Boškín velja za našo prvo šolano medicinsko sestro, ki je leta 1918 diplomirala na prvi šoli za socialno-skrbstveno delo na Dunaju. Po vrnitvi v Slovenijo sprva ni našla dela, saj so imele zdravstvene in socialne ustanove pogodbe z redovnicami. Kmalu pa je takratna socialno-zdravstvena politika spoznala, da je njeno znanje pomembno za takratno slabo organizirano zdravstvo in socialno dejavnost. Tako je februarja 1919 z dekretom kot prva »skrbstvena sestra« (danes diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti) dobila službo na Jesenicah. Tam je delovala do leta 1922. Tam je ustanovila prvo posvetovalnico za matere in dojenčke na ravni takratne države in vzpostavila zaupanje do svojega dela pri naprednih ženskih krogih in organizacijah na tem področju. Pozneje je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila leta 1886 v Pevmi na Goriškem.
Poznejši duhovnik Ivan Škafar je otroštvo preživel v Združenih državah Amerike, v katere je za boljšim zaslužkom odšel njegov oče. Po vrnitvi v domovino ter gimnaziji v Murski Soboti in v Ljubljani je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v različnih župnijah ter izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji. Med vojno so ga nemški nacisti zaprli, potem pa je služboval na Madžarskem. Po vojni je med drugim deloval na Keblju na Pohorju in bil tudi zaprt. Leta 1959 je postal dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Duhovnik Ivan Škafar se je rodil pred 110-imi leti (1912.) v Beltincih.
5. in 6. junija 1968 je bilo v Ljubljani eno najradikalnejših zborovanj v okviru študentskega gibanja. Začelo se je z razpravo v menzi študentskih domov in dan pozneje nadaljevalo z uličnim pohodom in mirnim protestom, ki so ju spremljali gesla in transparenti. Ljubljanski študentski nemiri so se začeli za beograjskimi, na katerih je tedanja milica tudi krvavo obračunala s protestniki; to je bilo brez dvoma sporočilo vladajoče elite študentskemu gibanju drugod po državi, ni pa mladih odvrnilo od demonstracij. Televizijski nagovor Josipa Broza - Tita je bil označen za manipulativnega in ljubljanski študentje v nasprotju z drugimi zaradi njega niso veselo rajali po ulicah. V danih razmerah so ustanovili avtonomno Skupnost študentov, vstopili v skupščino, pridobili sistem kreditiranja študija, spodbudili graditev dodatnih študentskih domov, pospešili sprejem novega zakona o visokem šolstvu brez stopnjevanega študija, ustanovili Radio Študent, sprožili nastanek Centra za razvoj univerze in dosegli še nekaj drugih pomembnih novosti, zaradi katerih je bila oblast v Sloveniji priseljena dopustiti študentom večji vpliv pri odločitvah o njihovih statusnih vprašanjih.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rezultati študentskih nemirov 1968 * Mojster fotografiranja na kovinsko ploščo * Naša prva šolana medicinska sestra * Avtor zapisov o politični in cerkveni zgodovini Prekmurja
Slikar in fotograf Primož Škof je leta 1835 končal likovno akademijo na Dunaju. Kot eden najzgodnejših dagerotipistov (mojstrov fotografiranja na posrebreno kovinsko ploščo) je deloval na Češkem ter v Linzu, v katerem so njegove dagerotipske portrete, pa tudi slikarska dela, zelo cenili. V 60-ih letih 19. stoletja je imel fotografski atelje tudi v Mariboru. Znane so tri njegove oltarne slike, in sicer v okolici Badna v Nemčiji, v frančiškanski cerkvi v Novem mestu in v njegovem rojstnem kraju Zaklancu pri Horjulu. Primož Škof se je rodil na današnji dan leta 1810 v Zaklancu pri Horjulu.
Medicinska sestra Angela Boškín velja za našo prvo šolano medicinsko sestro, ki je leta 1918 diplomirala na prvi šoli za socialno-skrbstveno delo na Dunaju. Po vrnitvi v Slovenijo sprva ni našla dela, saj so imele zdravstvene in socialne ustanove pogodbe z redovnicami. Kmalu pa je takratna socialno-zdravstvena politika spoznala, da je njeno znanje pomembno za takratno slabo organizirano zdravstvo in socialno dejavnost. Tako je februarja 1919 z dekretom kot prva »skrbstvena sestra« (danes diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti) dobila službo na Jesenicah. Tam je delovala do leta 1922. Tam je ustanovila prvo posvetovalnico za matere in dojenčke na ravni takratne države in vzpostavila zaupanje do svojega dela pri naprednih ženskih krogih in organizacijah na tem področju. Pozneje je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila leta 1886 v Pevmi na Goriškem.
Poznejši duhovnik Ivan Škafar je otroštvo preživel v Združenih državah Amerike, v katere je za boljšim zaslužkom odšel njegov oče. Po vrnitvi v domovino ter gimnaziji v Murski Soboti in v Ljubljani je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v različnih župnijah ter izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji. Med vojno so ga nemški nacisti zaprli, potem pa je služboval na Madžarskem. Po vojni je med drugim deloval na Keblju na Pohorju in bil tudi zaprt. Leta 1959 je postal dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Duhovnik Ivan Škafar se je rodil pred 110-imi leti (1912.) v Beltincih.
5. in 6. junija 1968 je bilo v Ljubljani eno najradikalnejših zborovanj v okviru študentskega gibanja. Začelo se je z razpravo v menzi študentskih domov in dan pozneje nadaljevalo z uličnim pohodom in mirnim protestom, ki so ju spremljali gesla in transparenti. Ljubljanski študentski nemiri so se začeli za beograjskimi, na katerih je tedanja milica tudi krvavo obračunala s protestniki; to je bilo brez dvoma sporočilo vladajoče elite študentskemu gibanju drugod po državi, ni pa mladih odvrnilo od demonstracij. Televizijski nagovor Josipa Broza - Tita je bil označen za manipulativnega in ljubljanski študentje v nasprotju z drugimi zaradi njega niso veselo rajali po ulicah. V danih razmerah so ustanovili avtonomno Skupnost študentov, vstopili v skupščino, pridobili sistem kreditiranja študija, spodbudili graditev dodatnih študentskih domov, pospešili sprejem novega zakona o visokem šolstvu brez stopnjevanega študija, ustanovili Radio Študent, sprožili nastanek Centra za razvoj univerze in dosegli še nekaj drugih pomembnih novosti, zaradi katerih je bila oblast v Sloveniji priseljena dopustiti študentom večji vpliv pri odločitvah o njihovih statusnih vprašanjih.
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Neveljaven email naslov