Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rezultati študentskih nemirov 1968 * Mojster fotografiranja na kovinsko ploščo * Naša prva šolana medicinska sestra * Avtor zapisov o politični in cerkveni zgodovini Prekmurja

Slikar in fotograf Primož Škof je leta 1835 končal likovno akademijo na Dunaju. Kot eden najzgodnejših dagerotipistov (mojstrov fotografiranja na posrebreno kovinsko ploščo) je deloval na Češkem ter v Linzu, v katerem so njegove dagerotipske portrete, pa tudi slikarska dela, zelo cenili. V 60-ih letih 19. stoletja je imel fotografski atelje tudi v Mariboru. Znane so tri njegove oltarne slike, in sicer v okolici Badna v Nemčiji, v frančiškanski cerkvi v Novem mestu in v njegovem rojstnem kraju Zaklancu pri Horjulu. Primož Škof se je rodil na današnji dan leta 1810 v Zaklancu pri Horjulu.

Medicinska sestra Angela Boškín velja za našo prvo šolano medicinsko sestro, ki je leta 1918 diplomirala na prvi šoli za socialno-skrbstveno delo na Dunaju. Po vrnitvi v Slovenijo sprva ni našla dela, saj so imele zdravstvene in socialne ustanove pogodbe z redovnicami. Kmalu pa je takratna socialno-zdravstvena politika spoznala, da je njeno znanje pomembno za takratno slabo organizirano zdravstvo in socialno dejavnost. Tako je februarja 1919 z dekretom kot prva »skrbstvena sestra« (danes diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti) dobila službo na Jesenicah. Tam je delovala do leta 1922. Tam je ustanovila prvo posvetovalnico za matere in dojenčke na ravni takratne države in vzpostavila zaupanje do svojega dela pri naprednih ženskih krogih in organizacijah na tem področju. Pozneje je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila leta 1886 v Pevmi na Goriškem.

Poznejši duhovnik Ivan Škafar je otroštvo preživel v Združenih državah Amerike, v katere je za boljšim zaslužkom odšel njegov oče. Po vrnitvi v domovino ter gimnaziji v Murski Soboti in v Ljubljani je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v različnih župnijah ter izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji. Med vojno so ga nemški nacisti zaprli, potem pa je služboval na Madžarskem. Po vojni je med drugim deloval na Keblju na Pohorju in bil tudi zaprt. Leta 1959 je postal dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Duhovnik Ivan Škafar se je rodil pred 110-imi leti (1912.) v Beltincih.

5. in 6. junija 1968 je bilo v Ljubljani eno najradikalnejših zborovanj v okviru študentskega gibanja. Začelo se je z razpravo v menzi študentskih domov in dan pozneje nadaljevalo z uličnim pohodom in mirnim protestom, ki so ju spremljali gesla in transparenti. Ljubljanski študentski nemiri so se začeli za beograjskimi, na katerih je tedanja milica tudi krvavo obračunala s protestniki; to je bilo brez dvoma sporočilo vladajoče elite študentskemu gibanju drugod po državi, ni pa mladih odvrnilo od demonstracij. Televizijski nagovor Josipa Broza - Tita je bil označen za manipulativnega in ljubljanski študentje v nasprotju z drugimi zaradi njega niso veselo rajali po ulicah. V danih razmerah so ustanovili avtonomno Skupnost študentov, vstopili v skupščino, pridobili sistem kreditiranja študija, spodbudili graditev dodatnih študentskih domov, pospešili sprejem novega zakona o visokem šolstvu brez stopnjevanega študija, ustanovili Radio Študent, sprožili nastanek Centra za razvoj univerze in dosegli še nekaj drugih pomembnih novosti, zaradi katerih je bila oblast v Sloveniji priseljena dopustiti študentom večji vpliv pri odločitvah o njihovih statusnih vprašanjih.