Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Oblast proti dijakom * Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju * Rojstni dan Šentjakobskega gledališča * 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije
Ivan Endlicher je bil eden izmed voditeljev dijaške revolucionarne organizacije Preporod. Bil je navdušen privrženec jugoslovanske ideje ter dober organizator in govornik. Leta 1913 je bil zaradi političnega delovanja izključen iz gimnazije na Sušku in se je moral vrniti v Ljubljano. Zaradi velike srednješolske stavke, ki je izbruhnila leta 1914 po tistem, ko so dijakom preprečili proslavo obletnice zadnjega ustoličenja na Koroškem, se je začel sodni proces proti preporodovcem. Cesarsko-kraljevo pravdništvo je obtoženim decembra tistega leta očitalo veleizdajo oziroma prevratniške ideje proti državi. Na tem procesu so bili srednješolci obsojeni na nižje zaporne kazni, zaprta pa sta ostala Ivan Endlicher in Janež Novak; na njuno kazen se je namreč pritožil državni pravdnik. Odpeljali so ju v Gradec, tam pa jima je prizivno sodišče kazni še zvišalo. Endlicher je v preiskovalnem zaporu umrl, Novak je bil obsojen na pet let težke ječe. Ivan Endlicher, eden izmed voditeljev dijaške projugoslovanske revolucionarne organizacije Preporod, se je rodil leta 1891 v Ljubljani.
Politik Tone Tomšič se je že kot dijak pridružil komunističnemu gibanju, bil zaprt, nato deloval v vodstvu Komunistične partije Slovenije, kot študent prava pa je bil za vedno izključen iz ljubljanske univerze. Po vrnitvi iz zapora se je umaknil v ilegalo in bil leta 1941 eden vodilnih organizatorjev vstaje slovenskega naroda proti okupatorju. Decembra istega leta je bil aretiran in zaprt, poskusi varnostno-obveščevalne službe, da bi ga rešili, pa so bili neuspešni. Italijanski okupatorji so ga obsodili na smrt in maja pred osemdesetimi leti (1942.) v Gramozni jami v Ljubljani ustrelili. Po Tonetu Tomšiču – rodil se je leta 1910 v Trstu – je bila še istega leta poimenovana 1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada, leta 1946 pa tudi Akademski pevski zbor.
Današnji dan leta 1921 štejemo za rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča. V prostorih otroškega zavetišča v Florjanski ulici v šentjakobskem predmestju so imeli takrat prvo premiero: komorno dramo v treh dejanjih »Pelikan« Avgusta Strindberga; režiral jo je Rajko Ogrin. Leta 1932 so se preselili v Mestni dom na Krekovem trgu in tam delovali do leta 1941, ko je italijanski okupator porušil oder, v dvorano pa naselil gasilce. Po koncu vojne so prostore obnovili in amatersko gledališče je postalo napol poklicno. Sicer pa je bilo pred drugo svetovno vojno, ko na Slovenskem še ni bilo uradnih igralskih šol, Šentjakobsko gledališče edino »vzgajališče« poklicnih igralcev. Svojo gledališko pot so v tem ansamblu med drugimi začeli tudi Ančka Levarjeva, Metka Bučarjeva, Ivan Cesar, Frane Milčinski - Ježek in Stane Sever.
9. junija 1941 je pripeljalo na železniško postajo Špilje/Spielfeld 23 avtobusov s 583-imi duševno bolnimi in onemoglimi osebami iz Slovenije, namenjenimi za tako imenovano nacistično evtanazijo. Nacisti so jih iz petih štajerskih zavodov za duševno bolne in hiralnic odpeljali v evtanazijski zavod Hartheim pri Linzu, tam pa so jih pomorili s plinom. Sorodnikom so poslali obvestilo o smrti z lažno navedbo vzroka. V statistiki "Evtanazijskega centra" Hartheim je zapisano, da so z »dezinfekcijo 70.273 ljudi s pričakovano življenjsko dobo 10 let prihranili hrano v vrednosti skoraj 142 milijonov reichmark«. Istega dne je s popravkom meje med nemškim in italijanskim zasedbenim območjem Mirenska dolina prišla izpod nemške uprave pod italijansko. Prebivalstvo je proti tej spremembi protestiralo, bilo je tudi nekaj smrtnih žrtev.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Oblast proti dijakom * Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju * Rojstni dan Šentjakobskega gledališča * 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije
Ivan Endlicher je bil eden izmed voditeljev dijaške revolucionarne organizacije Preporod. Bil je navdušen privrženec jugoslovanske ideje ter dober organizator in govornik. Leta 1913 je bil zaradi političnega delovanja izključen iz gimnazije na Sušku in se je moral vrniti v Ljubljano. Zaradi velike srednješolske stavke, ki je izbruhnila leta 1914 po tistem, ko so dijakom preprečili proslavo obletnice zadnjega ustoličenja na Koroškem, se je začel sodni proces proti preporodovcem. Cesarsko-kraljevo pravdništvo je obtoženim decembra tistega leta očitalo veleizdajo oziroma prevratniške ideje proti državi. Na tem procesu so bili srednješolci obsojeni na nižje zaporne kazni, zaprta pa sta ostala Ivan Endlicher in Janež Novak; na njuno kazen se je namreč pritožil državni pravdnik. Odpeljali so ju v Gradec, tam pa jima je prizivno sodišče kazni še zvišalo. Endlicher je v preiskovalnem zaporu umrl, Novak je bil obsojen na pet let težke ječe. Ivan Endlicher, eden izmed voditeljev dijaške projugoslovanske revolucionarne organizacije Preporod, se je rodil leta 1891 v Ljubljani.
Politik Tone Tomšič se je že kot dijak pridružil komunističnemu gibanju, bil zaprt, nato deloval v vodstvu Komunistične partije Slovenije, kot študent prava pa je bil za vedno izključen iz ljubljanske univerze. Po vrnitvi iz zapora se je umaknil v ilegalo in bil leta 1941 eden vodilnih organizatorjev vstaje slovenskega naroda proti okupatorju. Decembra istega leta je bil aretiran in zaprt, poskusi varnostno-obveščevalne službe, da bi ga rešili, pa so bili neuspešni. Italijanski okupatorji so ga obsodili na smrt in maja pred osemdesetimi leti (1942.) v Gramozni jami v Ljubljani ustrelili. Po Tonetu Tomšiču – rodil se je leta 1910 v Trstu – je bila še istega leta poimenovana 1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada, leta 1946 pa tudi Akademski pevski zbor.
Današnji dan leta 1921 štejemo za rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča. V prostorih otroškega zavetišča v Florjanski ulici v šentjakobskem predmestju so imeli takrat prvo premiero: komorno dramo v treh dejanjih »Pelikan« Avgusta Strindberga; režiral jo je Rajko Ogrin. Leta 1932 so se preselili v Mestni dom na Krekovem trgu in tam delovali do leta 1941, ko je italijanski okupator porušil oder, v dvorano pa naselil gasilce. Po koncu vojne so prostore obnovili in amatersko gledališče je postalo napol poklicno. Sicer pa je bilo pred drugo svetovno vojno, ko na Slovenskem še ni bilo uradnih igralskih šol, Šentjakobsko gledališče edino »vzgajališče« poklicnih igralcev. Svojo gledališko pot so v tem ansamblu med drugimi začeli tudi Ančka Levarjeva, Metka Bučarjeva, Ivan Cesar, Frane Milčinski - Ježek in Stane Sever.
9. junija 1941 je pripeljalo na železniško postajo Špilje/Spielfeld 23 avtobusov s 583-imi duševno bolnimi in onemoglimi osebami iz Slovenije, namenjenimi za tako imenovano nacistično evtanazijo. Nacisti so jih iz petih štajerskih zavodov za duševno bolne in hiralnic odpeljali v evtanazijski zavod Hartheim pri Linzu, tam pa so jih pomorili s plinom. Sorodnikom so poslali obvestilo o smrti z lažno navedbo vzroka. V statistiki "Evtanazijskega centra" Hartheim je zapisano, da so z »dezinfekcijo 70.273 ljudi s pričakovano življenjsko dobo 10 let prihranili hrano v vrednosti skoraj 142 milijonov reichmark«. Istega dne je s popravkom meje med nemškim in italijanskim zasedbenim območjem Mirenska dolina prišla izpod nemške uprave pod italijansko. Prebivalstvo je proti tej spremembi protestiralo, bilo je tudi nekaj smrtnih žrtev.
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Neveljaven email naslov