Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Vasilij Mirk - priljubljen zborovski skladatelj * Škof, ki je meje ljubljanske škofije uskladil z deželnimi * Duhovnik in zgodovinar iz Murske Sobote * Češki zgled za slovensko politiko

Anton Alojzij Wolf je po študiju teologije in posvetitvi leta 1804 sprva delal kot katehet v Ljubljani in Idriji, potem je postal ravnatelj škofijske pisarne, stolni kanonik, višji nadzornik ljudskih šol in leta 1816 duhovni referent za šolo pri tržaškem guberniju. Za ljubljanskega škofa je bil imenovan leta 1824. Med njegovim vodenjem so bile ljubljanski škofiji priključene dekanije Postojna, Ilirska Bistrica in Vipava ter župnija Motnik, tako da so se meje škofije ujemale z deželnimi mejami Kranjske. Med drugim je v Ljubljani ustanovil semenišče za osemdeset revnih dijakov – Alojzijevišče, predpisal nov bogoslužni red ter v letih od 1856 do 1863 organiziral in financiral nov prevod Svetega pisma v slovenščino. Škof Anton Alojzij Wolf je v svoji zapuščini namenil tudi potrebna sredstva za izdelavo in objavo nemško-slovenskega in slovensko-nemškega slovarja. Rodil se je pred 250 leti (1772) v Idriji.

Skladatelj, pianist, zborovodja in glasbeni pedagog Vasilij Mirk se je rodil leta 1884 v Trstu. Študiral je na Dunaju, v Gradcu in Trstu. Bil je učitelj zgodovine in zemljepisa, hkrati pa je poučeval tudi na glasbenih šolah. Učil je harmonijo in kontrapunkt na srednji glasbeni šoli ter na pedagoški akademiji v Ljubljani, ves čas pa je deloval tudi kot zborovodja in spremljevalec na klavirju, kot glasbeni kritik in publicist. Kot skladatelj je pisal samospeve ter klavirske in zborovske skladbe.*Posnetek To je bil odlomek pesmi Na trgu. Besedilo Dragotina Ketteja je uglasbil Vasilij Mirk. Zapel je Mladinski pesvki zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice. Dela Vasilija Mirka odlikujeta izrazita, delno na ljudsko izročilo naslonjena melodika in občutek za lirično razpoloženje. Zaradi obojega so bila njegova dela, zlasti zborovske skladbe, zelo priljubljena.

Prekmurski katoliški duhovnik, zgodovinar in časnikar Janoš Slepec je bil najprej kaplan in nato od leta 1906 župnik v Murski Soboti. Kot piše Franc Ivanoci, je bil pozneje dekan Murske Sobote, leta 1922 je postal kanonik in pozneje še prisednik lavantinske škofije. Janoš Slepec je urejal Marijin list, prevedel evangelije v prekmurščino in napisal zgodovinsko delo o župniji Murska Sobota. Tam se je pred 150 leti (1872 ) tudi rodil.

Politik Miroslav Ploj je bil do konca prve svetovne vojne visoki uradnik avstrijskega finančnega ministrstva in vrhovnega upravnega sodišča. Od leta 1902 je bil podpredsednik Slovenske zveze, od leta 1909 pa predsednik Zveze južnih Slovanov. Zgledoval se je po politiki mladočehov ter si prizadeval za enotno nastopanje južnih Slovanov. Potegoval se je za koristi slovenskega uradništva in dijaštva, za enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter za slovensko univerzo. Med drugim je bil v letih od 1922 do 1924 veliki župan mariborske oblasti. Miroslav Ploj se je rodil pred 160 leti (1862) na Ptuju.