Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Berilo za gluhoneme otroke«
Pionir naše radijske tehnike
Četrtina »Pesmi štirih«
Surdopedagoginja Vita Zupančič je leta 1887 končala učiteljišče v Ljubljani. Dve leti je poučevala v Loškem Potoku in Metliki, po ustanovitvi gluhonemnice v Ljubljani pa se je posvetila gluhonemi mladini. Kot surdopedagoginja – specialna pedagoginja za slušno prizadete – se je izpopolnjevala v sorodnih zavodih v Zagrebu, Beogradu, Berlinu, na Dunaju in v Pragi. Pri delu z gluhonemo mladino v Ljubljani je dosegla odlične pedagoške uspehe, kot soavtorica pa je leta 1921 sestavila tudi »Berilo za gluhoneme otroke za 3. in 4. razred«, organizirala razne tečaje in predavala.
Od ustanovitve je delovala v Društvu učiteljic in v Slovenski šolski matici, leta 1930 pa je sodelovala pri ustanovitvi Podpornega društva za gluhonemo mladino. Vita Zupančič se je rodila leta 1868 na Selih pri Šmarju.
Kiparka in risarka Karla Bulovec Mrak je bila prva Slovenka, ki se je odločila postati kiparka. V Pragi se je vpisala na akademijo in študij končala predčasno. Zaradi osebnostne neuklonljivosti in zaverovanosti v svoj talent je doživela številne trpke trenutke. Pred drugo svetovno vojno se je posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa tudi naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Zaradi pomanjkanja sredstev nikoli ni mogla klesati v kamnu, dostopna ji je bila le ilovica. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala tako imenovano »surovo umetnost«, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Leta 1936 so spletke preprečile, da bi v bron odlili njen kip Antona Martina Slomška, ki danes stoji pri opatijski cerkvi v Celju, zato je prenehala kipariti in se je popolnoma posvetila risanju. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila leta 1895 na Bledu.
Elektrotehnik Rafael Eržen je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 – in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928. O gradnji oddajnega centra Domžale je povedal. *Posnetek Elektrotehnik Rafael Eržen se je rodil leta 1899 v Ložu.
21. oktobra 1931 se je v učiteljski družini v Mariboru rodil pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič. Otroška leta je preživljal v Poljčanah, nato se je družina preselila v Hrastje - Moto pri Gornji Radgoni. Leta 1950 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru in se potem vpisal na študij primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1965 tudi diplomiral. Na pesniško prizorišče je stopil skozi intimizem ob Tonetu Pavčku, Janezu Menartu in Cirilu Zlobcu v zbirki Pesmi štirih, ki je pomenila prelom s tako imenovano graditeljsko poezijo. Pozneje je izdal še zbirke Prezgodnji dan, Korenine vetra, Ogenjvoda, Labrador ..., z Mačkom Murijem, Pikijem Jakobom, Zlato ladjo pa osvojil otroke in njihove starše.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
»Berilo za gluhoneme otroke«
Pionir naše radijske tehnike
Četrtina »Pesmi štirih«
Surdopedagoginja Vita Zupančič je leta 1887 končala učiteljišče v Ljubljani. Dve leti je poučevala v Loškem Potoku in Metliki, po ustanovitvi gluhonemnice v Ljubljani pa se je posvetila gluhonemi mladini. Kot surdopedagoginja – specialna pedagoginja za slušno prizadete – se je izpopolnjevala v sorodnih zavodih v Zagrebu, Beogradu, Berlinu, na Dunaju in v Pragi. Pri delu z gluhonemo mladino v Ljubljani je dosegla odlične pedagoške uspehe, kot soavtorica pa je leta 1921 sestavila tudi »Berilo za gluhoneme otroke za 3. in 4. razred«, organizirala razne tečaje in predavala.
Od ustanovitve je delovala v Društvu učiteljic in v Slovenski šolski matici, leta 1930 pa je sodelovala pri ustanovitvi Podpornega društva za gluhonemo mladino. Vita Zupančič se je rodila leta 1868 na Selih pri Šmarju.
Kiparka in risarka Karla Bulovec Mrak je bila prva Slovenka, ki se je odločila postati kiparka. V Pragi se je vpisala na akademijo in študij končala predčasno. Zaradi osebnostne neuklonljivosti in zaverovanosti v svoj talent je doživela številne trpke trenutke. Pred drugo svetovno vojno se je posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa tudi naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Zaradi pomanjkanja sredstev nikoli ni mogla klesati v kamnu, dostopna ji je bila le ilovica. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala tako imenovano »surovo umetnost«, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Leta 1936 so spletke preprečile, da bi v bron odlili njen kip Antona Martina Slomška, ki danes stoji pri opatijski cerkvi v Celju, zato je prenehala kipariti in se je popolnoma posvetila risanju. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila leta 1895 na Bledu.
Elektrotehnik Rafael Eržen je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 – in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928. O gradnji oddajnega centra Domžale je povedal. *Posnetek Elektrotehnik Rafael Eržen se je rodil leta 1899 v Ložu.
21. oktobra 1931 se je v učiteljski družini v Mariboru rodil pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič. Otroška leta je preživljal v Poljčanah, nato se je družina preselila v Hrastje - Moto pri Gornji Radgoni. Leta 1950 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru in se potem vpisal na študij primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1965 tudi diplomiral. Na pesniško prizorišče je stopil skozi intimizem ob Tonetu Pavčku, Janezu Menartu in Cirilu Zlobcu v zbirki Pesmi štirih, ki je pomenila prelom s tako imenovano graditeljsko poezijo. Pozneje je izdal še zbirke Prezgodnji dan, Korenine vetra, Ogenjvoda, Labrador ..., z Mačkom Murijem, Pikijem Jakobom, Zlato ladjo pa osvojil otroke in njihove starše.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov