Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ribičev France iz Vrbe
Veliki župan v Mariboru
Koloristično senzibilen krajinar
Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani leta 1846. Razdelil jo je na šest literarnozvrstno-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti. Vse o njegovi umetniški veličini pa pove zapis Josipa Stritarja iz leta 1866, ki se glasi: "To, kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Preširen". Spominski dan njegove smrti je od leta 1945 slovenski kulturni praznik, ljubljanski mestni svet pa je že julija 1938 sklenil, da bo vsako leto na obletnico Prešernove smrti podeljeval nagrado za najboljša slovenska leposlovna dela, izdana v prejšnjem letu. Neformalni praznik pa je od leta 2000 tudi pesnikov rojstni dan, imenovan: Ta veseli dan kulture ….
Poznejši pravnik Franc Schaubach je po gimnaziji v Beljaku študiral na Dunaju, tam je bil tudi predsednik akademskega društva Danica. Po opravljenem sodniškem izpitu zaradi narodnega delovanja ni našel zaposlitve in je bil leta 1910 imenovan za sodnika v Črnomlju. Po prevratu 1918 je bil tam izvoljen za podpredsednika Narodnega sveta in izbran za poslanca v Začasnem narodnem predstavništvu. V plebiscitnem obdobju je deloval kot pravni referent v Borovljah in se kot govornik udeleževal zborovanj po Koroškem. Ko mu je 1920 poslanski mandat potekel, se je zaposlil na okrožnem sodišču v Mariboru, v letih od 1927 do 1929 je bil veliki župan mariborske oblasti, pozneje pa med drugim član Upravnega odbora Zadružne gospodarske banke in nadzornega sveta Banovinske hranilnice v Mariboru. Franc Schaubach se je rodil leta 1881 v vasi Drašče na Koroškem.
Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa je leta 1937 diplomiral na slikarski akademiji v Zagrebu in še istega leta odprl svojo prvo razstavo s skupino Neodvisni. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal za “pesnika” teh mest. Leta 1978 je dobil Prešernovo nagrado. Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa se je rodil leta 1911 v Idriji.
Agronom, genetik, kmet in politik Franc Zagožen je po srednji kmetijski šoli v Mariboru diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani in leta 1969 doktoriral na univerzi v Götingenu. V raziskovalnem delu se je ukvarjal s selekcijo in populacijsko genetiko in je zaslužen za sodoben razvoj ovčereje, ki je pri nas veljala že za opuščeno panogo. Veljal je za prodornega analitika in ostrega kritika razmer v kmetijstvu. Na svoje razmišljanje je leta 1988 opozoril z zapisom: »Bila je pšenica, bila je potica, zdaj raste plevel« in poudaril, da je »Kardelj v prvi potezi žrtvoval kmeta«. Članek je bil objavljen v Mladini in je napovedal ustanovitev kmečkih stanovskih organizacij in splošnih demokratičnih sprememb. Prizadevanje je 12. maja 1988 pripeljalo do ustanovitve Slovenske kmečke zveze, prve, nove demokratične politične organizacije v Sloveniji, ki je skupaj z Zvezo slovenske kmečke mladine odprla pot drugim zvezam – predhodnicam poznejših političnih strank. Njegovo delo je spodbudilo začetek demokratičnih procesov, ki so pripeljali do slovenske osamosvojitve. Na volitvah aprila 1990 je bil na listi Slovenske kmečke zveze izvoljen v Družbenopolitični zbor slovenske skupščine, pozneje je postal tudi vodja kluba poslancev koalicije Demos. V tej funkciji je novembra 1990 sklical posvet vladne koalicije v Poljčah; na tej je bila sprejeta odločitev, da se 23. decembra tistega leta izvede plebiscit o slovenski samostojnosti. Pred 30 leti (1992.) je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. *Posnetek Je povedal v razpravi o predlogu o večinskem volilnem sistemu. Dr. Franc Zagožen se je rodil pred 80-imi leti (1942.) v kraju Volog v Zadrečki dolini.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ribičev France iz Vrbe
Veliki župan v Mariboru
Koloristično senzibilen krajinar
Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani leta 1846. Razdelil jo je na šest literarnozvrstno-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti. Vse o njegovi umetniški veličini pa pove zapis Josipa Stritarja iz leta 1866, ki se glasi: "To, kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Preširen". Spominski dan njegove smrti je od leta 1945 slovenski kulturni praznik, ljubljanski mestni svet pa je že julija 1938 sklenil, da bo vsako leto na obletnico Prešernove smrti podeljeval nagrado za najboljša slovenska leposlovna dela, izdana v prejšnjem letu. Neformalni praznik pa je od leta 2000 tudi pesnikov rojstni dan, imenovan: Ta veseli dan kulture ….
Poznejši pravnik Franc Schaubach je po gimnaziji v Beljaku študiral na Dunaju, tam je bil tudi predsednik akademskega društva Danica. Po opravljenem sodniškem izpitu zaradi narodnega delovanja ni našel zaposlitve in je bil leta 1910 imenovan za sodnika v Črnomlju. Po prevratu 1918 je bil tam izvoljen za podpredsednika Narodnega sveta in izbran za poslanca v Začasnem narodnem predstavništvu. V plebiscitnem obdobju je deloval kot pravni referent v Borovljah in se kot govornik udeleževal zborovanj po Koroškem. Ko mu je 1920 poslanski mandat potekel, se je zaposlil na okrožnem sodišču v Mariboru, v letih od 1927 do 1929 je bil veliki župan mariborske oblasti, pozneje pa med drugim član Upravnega odbora Zadružne gospodarske banke in nadzornega sveta Banovinske hranilnice v Mariboru. Franc Schaubach se je rodil leta 1881 v vasi Drašče na Koroškem.
Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa je leta 1937 diplomiral na slikarski akademiji v Zagrebu in še istega leta odprl svojo prvo razstavo s skupino Neodvisni. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal za “pesnika” teh mest. Leta 1978 je dobil Prešernovo nagrado. Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa se je rodil leta 1911 v Idriji.
Agronom, genetik, kmet in politik Franc Zagožen je po srednji kmetijski šoli v Mariboru diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani in leta 1969 doktoriral na univerzi v Götingenu. V raziskovalnem delu se je ukvarjal s selekcijo in populacijsko genetiko in je zaslužen za sodoben razvoj ovčereje, ki je pri nas veljala že za opuščeno panogo. Veljal je za prodornega analitika in ostrega kritika razmer v kmetijstvu. Na svoje razmišljanje je leta 1988 opozoril z zapisom: »Bila je pšenica, bila je potica, zdaj raste plevel« in poudaril, da je »Kardelj v prvi potezi žrtvoval kmeta«. Članek je bil objavljen v Mladini in je napovedal ustanovitev kmečkih stanovskih organizacij in splošnih demokratičnih sprememb. Prizadevanje je 12. maja 1988 pripeljalo do ustanovitve Slovenske kmečke zveze, prve, nove demokratične politične organizacije v Sloveniji, ki je skupaj z Zvezo slovenske kmečke mladine odprla pot drugim zvezam – predhodnicam poznejših političnih strank. Njegovo delo je spodbudilo začetek demokratičnih procesov, ki so pripeljali do slovenske osamosvojitve. Na volitvah aprila 1990 je bil na listi Slovenske kmečke zveze izvoljen v Družbenopolitični zbor slovenske skupščine, pozneje je postal tudi vodja kluba poslancev koalicije Demos. V tej funkciji je novembra 1990 sklical posvet vladne koalicije v Poljčah; na tej je bila sprejeta odločitev, da se 23. decembra tistega leta izvede plebiscit o slovenski samostojnosti. Pred 30 leti (1992.) je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. *Posnetek Je povedal v razpravi o predlogu o večinskem volilnem sistemu. Dr. Franc Zagožen se je rodil pred 80-imi leti (1942.) v kraju Volog v Zadrečki dolini.
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov