Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ribičev France iz Vrbe
Veliki župan v Mariboru
Koloristično senzibilen krajinar
Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani leta 1846. Razdelil jo je na šest literarnozvrstno-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti. Vse o njegovi umetniški veličini pa pove zapis Josipa Stritarja iz leta 1866, ki se glasi: "To, kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Preširen". Spominski dan njegove smrti je od leta 1945 slovenski kulturni praznik, ljubljanski mestni svet pa je že julija 1938 sklenil, da bo vsako leto na obletnico Prešernove smrti podeljeval nagrado za najboljša slovenska leposlovna dela, izdana v prejšnjem letu. Neformalni praznik pa je od leta 2000 tudi pesnikov rojstni dan, imenovan: Ta veseli dan kulture ….
Poznejši pravnik Franc Schaubach je po gimnaziji v Beljaku študiral na Dunaju, tam je bil tudi predsednik akademskega društva Danica. Po opravljenem sodniškem izpitu zaradi narodnega delovanja ni našel zaposlitve in je bil leta 1910 imenovan za sodnika v Črnomlju. Po prevratu 1918 je bil tam izvoljen za podpredsednika Narodnega sveta in izbran za poslanca v Začasnem narodnem predstavništvu. V plebiscitnem obdobju je deloval kot pravni referent v Borovljah in se kot govornik udeleževal zborovanj po Koroškem. Ko mu je 1920 poslanski mandat potekel, se je zaposlil na okrožnem sodišču v Mariboru, v letih od 1927 do 1929 je bil veliki župan mariborske oblasti, pozneje pa med drugim član Upravnega odbora Zadružne gospodarske banke in nadzornega sveta Banovinske hranilnice v Mariboru. Franc Schaubach se je rodil leta 1881 v vasi Drašče na Koroškem.
Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa je leta 1937 diplomiral na slikarski akademiji v Zagrebu in še istega leta odprl svojo prvo razstavo s skupino Neodvisni. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal za “pesnika” teh mest. Leta 1978 je dobil Prešernovo nagrado. Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa se je rodil leta 1911 v Idriji.
Agronom, genetik, kmet in politik Franc Zagožen je po srednji kmetijski šoli v Mariboru diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani in leta 1969 doktoriral na univerzi v Götingenu. V raziskovalnem delu se je ukvarjal s selekcijo in populacijsko genetiko in je zaslužen za sodoben razvoj ovčereje, ki je pri nas veljala že za opuščeno panogo. Veljal je za prodornega analitika in ostrega kritika razmer v kmetijstvu. Na svoje razmišljanje je leta 1988 opozoril z zapisom: »Bila je pšenica, bila je potica, zdaj raste plevel« in poudaril, da je »Kardelj v prvi potezi žrtvoval kmeta«. Članek je bil objavljen v Mladini in je napovedal ustanovitev kmečkih stanovskih organizacij in splošnih demokratičnih sprememb. Prizadevanje je 12. maja 1988 pripeljalo do ustanovitve Slovenske kmečke zveze, prve, nove demokratične politične organizacije v Sloveniji, ki je skupaj z Zvezo slovenske kmečke mladine odprla pot drugim zvezam – predhodnicam poznejših političnih strank. Njegovo delo je spodbudilo začetek demokratičnih procesov, ki so pripeljali do slovenske osamosvojitve. Na volitvah aprila 1990 je bil na listi Slovenske kmečke zveze izvoljen v Družbenopolitični zbor slovenske skupščine, pozneje je postal tudi vodja kluba poslancev koalicije Demos. V tej funkciji je novembra 1990 sklical posvet vladne koalicije v Poljčah; na tej je bila sprejeta odločitev, da se 23. decembra tistega leta izvede plebiscit o slovenski samostojnosti. Pred 30 leti (1992.) je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. *Posnetek Je povedal v razpravi o predlogu o večinskem volilnem sistemu. Dr. Franc Zagožen se je rodil pred 80-imi leti (1942.) v kraju Volog v Zadrečki dolini.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ribičev France iz Vrbe
Veliki župan v Mariboru
Koloristično senzibilen krajinar
Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani leta 1846. Razdelil jo je na šest literarnozvrstno-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti. Vse o njegovi umetniški veličini pa pove zapis Josipa Stritarja iz leta 1866, ki se glasi: "To, kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Preširen". Spominski dan njegove smrti je od leta 1945 slovenski kulturni praznik, ljubljanski mestni svet pa je že julija 1938 sklenil, da bo vsako leto na obletnico Prešernove smrti podeljeval nagrado za najboljša slovenska leposlovna dela, izdana v prejšnjem letu. Neformalni praznik pa je od leta 2000 tudi pesnikov rojstni dan, imenovan: Ta veseli dan kulture ….
Poznejši pravnik Franc Schaubach je po gimnaziji v Beljaku študiral na Dunaju, tam je bil tudi predsednik akademskega društva Danica. Po opravljenem sodniškem izpitu zaradi narodnega delovanja ni našel zaposlitve in je bil leta 1910 imenovan za sodnika v Črnomlju. Po prevratu 1918 je bil tam izvoljen za podpredsednika Narodnega sveta in izbran za poslanca v Začasnem narodnem predstavništvu. V plebiscitnem obdobju je deloval kot pravni referent v Borovljah in se kot govornik udeleževal zborovanj po Koroškem. Ko mu je 1920 poslanski mandat potekel, se je zaposlil na okrožnem sodišču v Mariboru, v letih od 1927 do 1929 je bil veliki župan mariborske oblasti, pozneje pa med drugim član Upravnega odbora Zadružne gospodarske banke in nadzornega sveta Banovinske hranilnice v Mariboru. Franc Schaubach se je rodil leta 1881 v vasi Drašče na Koroškem.
Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa je leta 1937 diplomiral na slikarski akademiji v Zagrebu in še istega leta odprl svojo prvo razstavo s skupino Neodvisni. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal za “pesnika” teh mest. Leta 1978 je dobil Prešernovo nagrado. Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa se je rodil leta 1911 v Idriji.
Agronom, genetik, kmet in politik Franc Zagožen je po srednji kmetijski šoli v Mariboru diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani in leta 1969 doktoriral na univerzi v Götingenu. V raziskovalnem delu se je ukvarjal s selekcijo in populacijsko genetiko in je zaslužen za sodoben razvoj ovčereje, ki je pri nas veljala že za opuščeno panogo. Veljal je za prodornega analitika in ostrega kritika razmer v kmetijstvu. Na svoje razmišljanje je leta 1988 opozoril z zapisom: »Bila je pšenica, bila je potica, zdaj raste plevel« in poudaril, da je »Kardelj v prvi potezi žrtvoval kmeta«. Članek je bil objavljen v Mladini in je napovedal ustanovitev kmečkih stanovskih organizacij in splošnih demokratičnih sprememb. Prizadevanje je 12. maja 1988 pripeljalo do ustanovitve Slovenske kmečke zveze, prve, nove demokratične politične organizacije v Sloveniji, ki je skupaj z Zvezo slovenske kmečke mladine odprla pot drugim zvezam – predhodnicam poznejših političnih strank. Njegovo delo je spodbudilo začetek demokratičnih procesov, ki so pripeljali do slovenske osamosvojitve. Na volitvah aprila 1990 je bil na listi Slovenske kmečke zveze izvoljen v Družbenopolitični zbor slovenske skupščine, pozneje je postal tudi vodja kluba poslancev koalicije Demos. V tej funkciji je novembra 1990 sklical posvet vladne koalicije v Poljčah; na tej je bila sprejeta odločitev, da se 23. decembra tistega leta izvede plebiscit o slovenski samostojnosti. Pred 30 leti (1992.) je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. *Posnetek Je povedal v razpravi o predlogu o večinskem volilnem sistemu. Dr. Franc Zagožen se je rodil pred 80-imi leti (1942.) v kraju Volog v Zadrečki dolini.
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov