Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ribičev France iz Vrbe
Veliki župan v Mariboru
Koloristično senzibilen krajinar
Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani leta 1846. Razdelil jo je na šest literarnozvrstno-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti. Vse o njegovi umetniški veličini pa pove zapis Josipa Stritarja iz leta 1866, ki se glasi: "To, kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Preširen". Spominski dan njegove smrti je od leta 1945 slovenski kulturni praznik, ljubljanski mestni svet pa je že julija 1938 sklenil, da bo vsako leto na obletnico Prešernove smrti podeljeval nagrado za najboljša slovenska leposlovna dela, izdana v prejšnjem letu. Neformalni praznik pa je od leta 2000 tudi pesnikov rojstni dan, imenovan: Ta veseli dan kulture ….
Poznejši pravnik Franc Schaubach je po gimnaziji v Beljaku študiral na Dunaju, tam je bil tudi predsednik akademskega društva Danica. Po opravljenem sodniškem izpitu zaradi narodnega delovanja ni našel zaposlitve in je bil leta 1910 imenovan za sodnika v Črnomlju. Po prevratu 1918 je bil tam izvoljen za podpredsednika Narodnega sveta in izbran za poslanca v Začasnem narodnem predstavništvu. V plebiscitnem obdobju je deloval kot pravni referent v Borovljah in se kot govornik udeleževal zborovanj po Koroškem. Ko mu je 1920 poslanski mandat potekel, se je zaposlil na okrožnem sodišču v Mariboru, v letih od 1927 do 1929 je bil veliki župan mariborske oblasti, pozneje pa med drugim član Upravnega odbora Zadružne gospodarske banke in nadzornega sveta Banovinske hranilnice v Mariboru. Franc Schaubach se je rodil leta 1881 v vasi Drašče na Koroškem.
Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa je leta 1937 diplomiral na slikarski akademiji v Zagrebu in še istega leta odprl svojo prvo razstavo s skupino Neodvisni. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal za “pesnika” teh mest. Leta 1978 je dobil Prešernovo nagrado. Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa se je rodil leta 1911 v Idriji.
Agronom, genetik, kmet in politik Franc Zagožen je po srednji kmetijski šoli v Mariboru diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani in leta 1969 doktoriral na univerzi v Götingenu. V raziskovalnem delu se je ukvarjal s selekcijo in populacijsko genetiko in je zaslužen za sodoben razvoj ovčereje, ki je pri nas veljala že za opuščeno panogo. Veljal je za prodornega analitika in ostrega kritika razmer v kmetijstvu. Na svoje razmišljanje je leta 1988 opozoril z zapisom: »Bila je pšenica, bila je potica, zdaj raste plevel« in poudaril, da je »Kardelj v prvi potezi žrtvoval kmeta«. Članek je bil objavljen v Mladini in je napovedal ustanovitev kmečkih stanovskih organizacij in splošnih demokratičnih sprememb. Prizadevanje je 12. maja 1988 pripeljalo do ustanovitve Slovenske kmečke zveze, prve, nove demokratične politične organizacije v Sloveniji, ki je skupaj z Zvezo slovenske kmečke mladine odprla pot drugim zvezam – predhodnicam poznejših političnih strank. Njegovo delo je spodbudilo začetek demokratičnih procesov, ki so pripeljali do slovenske osamosvojitve. Na volitvah aprila 1990 je bil na listi Slovenske kmečke zveze izvoljen v Družbenopolitični zbor slovenske skupščine, pozneje je postal tudi vodja kluba poslancev koalicije Demos. V tej funkciji je novembra 1990 sklical posvet vladne koalicije v Poljčah; na tej je bila sprejeta odločitev, da se 23. decembra tistega leta izvede plebiscit o slovenski samostojnosti. Pred 30 leti (1992.) je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. *Posnetek Je povedal v razpravi o predlogu o večinskem volilnem sistemu. Dr. Franc Zagožen se je rodil pred 80-imi leti (1942.) v kraju Volog v Zadrečki dolini.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ribičev France iz Vrbe
Veliki župan v Mariboru
Koloristično senzibilen krajinar
Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani leta 1846. Razdelil jo je na šest literarnozvrstno-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti. Vse o njegovi umetniški veličini pa pove zapis Josipa Stritarja iz leta 1866, ki se glasi: "To, kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Preširen". Spominski dan njegove smrti je od leta 1945 slovenski kulturni praznik, ljubljanski mestni svet pa je že julija 1938 sklenil, da bo vsako leto na obletnico Prešernove smrti podeljeval nagrado za najboljša slovenska leposlovna dela, izdana v prejšnjem letu. Neformalni praznik pa je od leta 2000 tudi pesnikov rojstni dan, imenovan: Ta veseli dan kulture ….
Poznejši pravnik Franc Schaubach je po gimnaziji v Beljaku študiral na Dunaju, tam je bil tudi predsednik akademskega društva Danica. Po opravljenem sodniškem izpitu zaradi narodnega delovanja ni našel zaposlitve in je bil leta 1910 imenovan za sodnika v Črnomlju. Po prevratu 1918 je bil tam izvoljen za podpredsednika Narodnega sveta in izbran za poslanca v Začasnem narodnem predstavništvu. V plebiscitnem obdobju je deloval kot pravni referent v Borovljah in se kot govornik udeleževal zborovanj po Koroškem. Ko mu je 1920 poslanski mandat potekel, se je zaposlil na okrožnem sodišču v Mariboru, v letih od 1927 do 1929 je bil veliki župan mariborske oblasti, pozneje pa med drugim član Upravnega odbora Zadružne gospodarske banke in nadzornega sveta Banovinske hranilnice v Mariboru. Franc Schaubach se je rodil leta 1881 v vasi Drašče na Koroškem.
Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa je leta 1937 diplomiral na slikarski akademiji v Zagrebu in še istega leta odprl svojo prvo razstavo s skupino Neodvisni. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal za “pesnika” teh mest. Leta 1978 je dobil Prešernovo nagrado. Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa se je rodil leta 1911 v Idriji.
Agronom, genetik, kmet in politik Franc Zagožen je po srednji kmetijski šoli v Mariboru diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani in leta 1969 doktoriral na univerzi v Götingenu. V raziskovalnem delu se je ukvarjal s selekcijo in populacijsko genetiko in je zaslužen za sodoben razvoj ovčereje, ki je pri nas veljala že za opuščeno panogo. Veljal je za prodornega analitika in ostrega kritika razmer v kmetijstvu. Na svoje razmišljanje je leta 1988 opozoril z zapisom: »Bila je pšenica, bila je potica, zdaj raste plevel« in poudaril, da je »Kardelj v prvi potezi žrtvoval kmeta«. Članek je bil objavljen v Mladini in je napovedal ustanovitev kmečkih stanovskih organizacij in splošnih demokratičnih sprememb. Prizadevanje je 12. maja 1988 pripeljalo do ustanovitve Slovenske kmečke zveze, prve, nove demokratične politične organizacije v Sloveniji, ki je skupaj z Zvezo slovenske kmečke mladine odprla pot drugim zvezam – predhodnicam poznejših političnih strank. Njegovo delo je spodbudilo začetek demokratičnih procesov, ki so pripeljali do slovenske osamosvojitve. Na volitvah aprila 1990 je bil na listi Slovenske kmečke zveze izvoljen v Družbenopolitični zbor slovenske skupščine, pozneje je postal tudi vodja kluba poslancev koalicije Demos. V tej funkciji je novembra 1990 sklical posvet vladne koalicije v Poljčah; na tej je bila sprejeta odločitev, da se 23. decembra tistega leta izvede plebiscit o slovenski samostojnosti. Pred 30 leti (1992.) je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. *Posnetek Je povedal v razpravi o predlogu o večinskem volilnem sistemu. Dr. Franc Zagožen se je rodil pred 80-imi leti (1942.) v kraju Volog v Zadrečki dolini.
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov