Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ribičev France iz Vrbe
Veliki župan v Mariboru
Koloristično senzibilen krajinar
Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani leta 1846. Razdelil jo je na šest literarnozvrstno-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti. Vse o njegovi umetniški veličini pa pove zapis Josipa Stritarja iz leta 1866, ki se glasi: "To, kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Preširen". Spominski dan njegove smrti je od leta 1945 slovenski kulturni praznik, ljubljanski mestni svet pa je že julija 1938 sklenil, da bo vsako leto na obletnico Prešernove smrti podeljeval nagrado za najboljša slovenska leposlovna dela, izdana v prejšnjem letu. Neformalni praznik pa je od leta 2000 tudi pesnikov rojstni dan, imenovan: Ta veseli dan kulture ….
Poznejši pravnik Franc Schaubach je po gimnaziji v Beljaku študiral na Dunaju, tam je bil tudi predsednik akademskega društva Danica. Po opravljenem sodniškem izpitu zaradi narodnega delovanja ni našel zaposlitve in je bil leta 1910 imenovan za sodnika v Črnomlju. Po prevratu 1918 je bil tam izvoljen za podpredsednika Narodnega sveta in izbran za poslanca v Začasnem narodnem predstavništvu. V plebiscitnem obdobju je deloval kot pravni referent v Borovljah in se kot govornik udeleževal zborovanj po Koroškem. Ko mu je 1920 poslanski mandat potekel, se je zaposlil na okrožnem sodišču v Mariboru, v letih od 1927 do 1929 je bil veliki župan mariborske oblasti, pozneje pa med drugim član Upravnega odbora Zadružne gospodarske banke in nadzornega sveta Banovinske hranilnice v Mariboru. Franc Schaubach se je rodil leta 1881 v vasi Drašče na Koroškem.
Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa je leta 1937 diplomiral na slikarski akademiji v Zagrebu in še istega leta odprl svojo prvo razstavo s skupino Neodvisni. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal za “pesnika” teh mest. Leta 1978 je dobil Prešernovo nagrado. Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa se je rodil leta 1911 v Idriji.
Agronom, genetik, kmet in politik Franc Zagožen je po srednji kmetijski šoli v Mariboru diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani in leta 1969 doktoriral na univerzi v Götingenu. V raziskovalnem delu se je ukvarjal s selekcijo in populacijsko genetiko in je zaslužen za sodoben razvoj ovčereje, ki je pri nas veljala že za opuščeno panogo. Veljal je za prodornega analitika in ostrega kritika razmer v kmetijstvu. Na svoje razmišljanje je leta 1988 opozoril z zapisom: »Bila je pšenica, bila je potica, zdaj raste plevel« in poudaril, da je »Kardelj v prvi potezi žrtvoval kmeta«. Članek je bil objavljen v Mladini in je napovedal ustanovitev kmečkih stanovskih organizacij in splošnih demokratičnih sprememb. Prizadevanje je 12. maja 1988 pripeljalo do ustanovitve Slovenske kmečke zveze, prve, nove demokratične politične organizacije v Sloveniji, ki je skupaj z Zvezo slovenske kmečke mladine odprla pot drugim zvezam – predhodnicam poznejših političnih strank. Njegovo delo je spodbudilo začetek demokratičnih procesov, ki so pripeljali do slovenske osamosvojitve. Na volitvah aprila 1990 je bil na listi Slovenske kmečke zveze izvoljen v Družbenopolitični zbor slovenske skupščine, pozneje je postal tudi vodja kluba poslancev koalicije Demos. V tej funkciji je novembra 1990 sklical posvet vladne koalicije v Poljčah; na tej je bila sprejeta odločitev, da se 23. decembra tistega leta izvede plebiscit o slovenski samostojnosti. Pred 30 leti (1992.) je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. *Posnetek Je povedal v razpravi o predlogu o večinskem volilnem sistemu. Dr. Franc Zagožen se je rodil pred 80-imi leti (1942.) v kraju Volog v Zadrečki dolini.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ribičev France iz Vrbe
Veliki župan v Mariboru
Koloristično senzibilen krajinar
Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani leta 1846. Razdelil jo je na šest literarnozvrstno-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti. Vse o njegovi umetniški veličini pa pove zapis Josipa Stritarja iz leta 1866, ki se glasi: "To, kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Preširen". Spominski dan njegove smrti je od leta 1945 slovenski kulturni praznik, ljubljanski mestni svet pa je že julija 1938 sklenil, da bo vsako leto na obletnico Prešernove smrti podeljeval nagrado za najboljša slovenska leposlovna dela, izdana v prejšnjem letu. Neformalni praznik pa je od leta 2000 tudi pesnikov rojstni dan, imenovan: Ta veseli dan kulture ….
Poznejši pravnik Franc Schaubach je po gimnaziji v Beljaku študiral na Dunaju, tam je bil tudi predsednik akademskega društva Danica. Po opravljenem sodniškem izpitu zaradi narodnega delovanja ni našel zaposlitve in je bil leta 1910 imenovan za sodnika v Črnomlju. Po prevratu 1918 je bil tam izvoljen za podpredsednika Narodnega sveta in izbran za poslanca v Začasnem narodnem predstavništvu. V plebiscitnem obdobju je deloval kot pravni referent v Borovljah in se kot govornik udeleževal zborovanj po Koroškem. Ko mu je 1920 poslanski mandat potekel, se je zaposlil na okrožnem sodišču v Mariboru, v letih od 1927 do 1929 je bil veliki župan mariborske oblasti, pozneje pa med drugim član Upravnega odbora Zadružne gospodarske banke in nadzornega sveta Banovinske hranilnice v Mariboru. Franc Schaubach se je rodil leta 1881 v vasi Drašče na Koroškem.
Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa je leta 1937 diplomiral na slikarski akademiji v Zagrebu in še istega leta odprl svojo prvo razstavo s skupino Neodvisni. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal za “pesnika” teh mest. Leta 1978 je dobil Prešernovo nagrado. Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa se je rodil leta 1911 v Idriji.
Agronom, genetik, kmet in politik Franc Zagožen je po srednji kmetijski šoli v Mariboru diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani in leta 1969 doktoriral na univerzi v Götingenu. V raziskovalnem delu se je ukvarjal s selekcijo in populacijsko genetiko in je zaslužen za sodoben razvoj ovčereje, ki je pri nas veljala že za opuščeno panogo. Veljal je za prodornega analitika in ostrega kritika razmer v kmetijstvu. Na svoje razmišljanje je leta 1988 opozoril z zapisom: »Bila je pšenica, bila je potica, zdaj raste plevel« in poudaril, da je »Kardelj v prvi potezi žrtvoval kmeta«. Članek je bil objavljen v Mladini in je napovedal ustanovitev kmečkih stanovskih organizacij in splošnih demokratičnih sprememb. Prizadevanje je 12. maja 1988 pripeljalo do ustanovitve Slovenske kmečke zveze, prve, nove demokratične politične organizacije v Sloveniji, ki je skupaj z Zvezo slovenske kmečke mladine odprla pot drugim zvezam – predhodnicam poznejših političnih strank. Njegovo delo je spodbudilo začetek demokratičnih procesov, ki so pripeljali do slovenske osamosvojitve. Na volitvah aprila 1990 je bil na listi Slovenske kmečke zveze izvoljen v Družbenopolitični zbor slovenske skupščine, pozneje je postal tudi vodja kluba poslancev koalicije Demos. V tej funkciji je novembra 1990 sklical posvet vladne koalicije v Poljčah; na tej je bila sprejeta odločitev, da se 23. decembra tistega leta izvede plebiscit o slovenski samostojnosti. Pred 30 leti (1992.) je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. *Posnetek Je povedal v razpravi o predlogu o večinskem volilnem sistemu. Dr. Franc Zagožen se je rodil pred 80-imi leti (1942.) v kraju Volog v Zadrečki dolini.
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov