Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cesarjev privilegij meščanom Radgone
Dediščina diplomata in egiptologa
Svetovljan in mecen
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Meščani Radgone so 21. januarja 1320 od vojvode Friderika pridobili poseben privilegij tovorjenja vina po vsej Štajerski in preostali Avstriji brez carine in mitnine. Do konca 15. stoletja se je radgonsko vinogradništvo močno razvijalo. Meščani ali trgovci so prodajali vino ob določenih tržnih dnevih in v mestnih gostilnah. Med svojimi privilegiji so si radgonski meščani zagotovili tudi prepoved postavljanja gostiln v mestni okolici v razdalji 3,5 km, to pa jim je zagotovilo monopol nad trgovino z vinom.
Pravnik Anton Lavrin je bil ugleden diplomat in egiptolog. Rodil se je leta 1789 v Vipavi. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti je stopil v državno službo pri ministrstvu za trgovino. Bil je avstrijski konzularni upravnik v Palermu, Messini in Neaplju, leta 1828 pa je bil imenovan za avstrijskega generalnega konzula v Palermu. V Aleksandriji je leta 1841 uspešno posredoval v sporu med turško vlado in egiptovskim podkraljem. Sultan ga je zato odlikoval z visokim turškim redom, avstrijski cesar Ferdinand I. pa z viteškim naslovom. Med bivanjem v Aleksandriji je postal pomemben zbiralec in poznavalec staroegiptovskih spomenikov. Večina zbirke diplomata in egiptologa Antona Lavrina je v umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju in ljubljanskem Narodnem muzeju.
V Planici nad Framom se je leta 1842 rodil publicist, mecen in vzgojitelj Pavel Turner. Bil je pravi svetovljan svojega časa. Kot novinar in publicist je sodeloval s številnimi evropskimi časopisi ter spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Diplomiral je leta 1869 iz klasične filologije na Dunaju, 1873. pa je bil promoviran za doktorja prava v Strassburgu kot prvi doktor te univerze. Deloval je kot domači učitelj v Budimpešti, na Dunaju in v Angliji; tam se je seznanil s poznejšima državnikoma Benjaminom Disraelijem in Williamom Gladstonom. Veliko je potoval in se seznanil z Johnom Stuartom Millom, Charlesom Dickensom ter kulturnimi in političnimi delavci slovenskega rodu. Veljal je za enega najbolj razgledanih Slovencev. Vneto je podpiral slovenske dijake, med drugimi Josipa Cimpermana ter pohorska rojaka in pisatelja samouka Petra Miklavca in kiparja Franca Bernekerja (temu je tudi denarno pomagal v obdobju študija na dunajski akademiji). Leta 1903 je zapustil Dunaj in se naselil v Mariboru ter še naprej kot mecen podpiral študirajočo mladino in mlade umetnike. Leta 1924 je svoje premoženje, vredno 1,25 milijona dinarjev, zapustil za štipendije ljubljanski univerzi, del bogate knjižnice pa Zgodovinskemu društvu oz. današnji Univerzitetni knjižnici v Mariboru.
Leta 1977 je Univerza v Mariboru promovirala svojega prvega doktorja znanosti. To je postal Miran Mejak, leta 1927 v Celju rojeni ekonomist. Doktoriral je na tedanji visoki ekonomsko-komercialni šoli, današnji ekonomsko-poslovni fakulteti. Dr. Mejak je bil gospodarstvenik, politik in diplomat, ki je v politiko stopil v času vlade Staneta Kavčiča *Posnetek Kasneje je bil med drugim glavni pogajalec Slovenije za nasledstvo nekdanje Jugoslavije. Kot naftni strokovnjak je bil tudi predsednik nadzornega sveta Petrola in svetovalec predsednika vlade, poznejšega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cesarjev privilegij meščanom Radgone
Dediščina diplomata in egiptologa
Svetovljan in mecen
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Meščani Radgone so 21. januarja 1320 od vojvode Friderika pridobili poseben privilegij tovorjenja vina po vsej Štajerski in preostali Avstriji brez carine in mitnine. Do konca 15. stoletja se je radgonsko vinogradništvo močno razvijalo. Meščani ali trgovci so prodajali vino ob določenih tržnih dnevih in v mestnih gostilnah. Med svojimi privilegiji so si radgonski meščani zagotovili tudi prepoved postavljanja gostiln v mestni okolici v razdalji 3,5 km, to pa jim je zagotovilo monopol nad trgovino z vinom.
Pravnik Anton Lavrin je bil ugleden diplomat in egiptolog. Rodil se je leta 1789 v Vipavi. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti je stopil v državno službo pri ministrstvu za trgovino. Bil je avstrijski konzularni upravnik v Palermu, Messini in Neaplju, leta 1828 pa je bil imenovan za avstrijskega generalnega konzula v Palermu. V Aleksandriji je leta 1841 uspešno posredoval v sporu med turško vlado in egiptovskim podkraljem. Sultan ga je zato odlikoval z visokim turškim redom, avstrijski cesar Ferdinand I. pa z viteškim naslovom. Med bivanjem v Aleksandriji je postal pomemben zbiralec in poznavalec staroegiptovskih spomenikov. Večina zbirke diplomata in egiptologa Antona Lavrina je v umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju in ljubljanskem Narodnem muzeju.
V Planici nad Framom se je leta 1842 rodil publicist, mecen in vzgojitelj Pavel Turner. Bil je pravi svetovljan svojega časa. Kot novinar in publicist je sodeloval s številnimi evropskimi časopisi ter spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Diplomiral je leta 1869 iz klasične filologije na Dunaju, 1873. pa je bil promoviran za doktorja prava v Strassburgu kot prvi doktor te univerze. Deloval je kot domači učitelj v Budimpešti, na Dunaju in v Angliji; tam se je seznanil s poznejšima državnikoma Benjaminom Disraelijem in Williamom Gladstonom. Veliko je potoval in se seznanil z Johnom Stuartom Millom, Charlesom Dickensom ter kulturnimi in političnimi delavci slovenskega rodu. Veljal je za enega najbolj razgledanih Slovencev. Vneto je podpiral slovenske dijake, med drugimi Josipa Cimpermana ter pohorska rojaka in pisatelja samouka Petra Miklavca in kiparja Franca Bernekerja (temu je tudi denarno pomagal v obdobju študija na dunajski akademiji). Leta 1903 je zapustil Dunaj in se naselil v Mariboru ter še naprej kot mecen podpiral študirajočo mladino in mlade umetnike. Leta 1924 je svoje premoženje, vredno 1,25 milijona dinarjev, zapustil za štipendije ljubljanski univerzi, del bogate knjižnice pa Zgodovinskemu društvu oz. današnji Univerzitetni knjižnici v Mariboru.
Leta 1977 je Univerza v Mariboru promovirala svojega prvega doktorja znanosti. To je postal Miran Mejak, leta 1927 v Celju rojeni ekonomist. Doktoriral je na tedanji visoki ekonomsko-komercialni šoli, današnji ekonomsko-poslovni fakulteti. Dr. Mejak je bil gospodarstvenik, politik in diplomat, ki je v politiko stopil v času vlade Staneta Kavčiča *Posnetek Kasneje je bil med drugim glavni pogajalec Slovenije za nasledstvo nekdanje Jugoslavije. Kot naftni strokovnjak je bil tudi predsednik nadzornega sveta Petrola in svetovalec predsednika vlade, poznejšega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov