Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cesarjev privilegij meščanom Radgone
Dediščina diplomata in egiptologa
Svetovljan in mecen
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Meščani Radgone so 21. januarja 1320 od vojvode Friderika pridobili poseben privilegij tovorjenja vina po vsej Štajerski in preostali Avstriji brez carine in mitnine. Do konca 15. stoletja se je radgonsko vinogradništvo močno razvijalo. Meščani ali trgovci so prodajali vino ob določenih tržnih dnevih in v mestnih gostilnah. Med svojimi privilegiji so si radgonski meščani zagotovili tudi prepoved postavljanja gostiln v mestni okolici v razdalji 3,5 km, to pa jim je zagotovilo monopol nad trgovino z vinom.
Pravnik Anton Lavrin je bil ugleden diplomat in egiptolog. Rodil se je leta 1789 v Vipavi. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti je stopil v državno službo pri ministrstvu za trgovino. Bil je avstrijski konzularni upravnik v Palermu, Messini in Neaplju, leta 1828 pa je bil imenovan za avstrijskega generalnega konzula v Palermu. V Aleksandriji je leta 1841 uspešno posredoval v sporu med turško vlado in egiptovskim podkraljem. Sultan ga je zato odlikoval z visokim turškim redom, avstrijski cesar Ferdinand I. pa z viteškim naslovom. Med bivanjem v Aleksandriji je postal pomemben zbiralec in poznavalec staroegiptovskih spomenikov. Večina zbirke diplomata in egiptologa Antona Lavrina je v umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju in ljubljanskem Narodnem muzeju.
V Planici nad Framom se je leta 1842 rodil publicist, mecen in vzgojitelj Pavel Turner. Bil je pravi svetovljan svojega časa. Kot novinar in publicist je sodeloval s številnimi evropskimi časopisi ter spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Diplomiral je leta 1869 iz klasične filologije na Dunaju, 1873. pa je bil promoviran za doktorja prava v Strassburgu kot prvi doktor te univerze. Deloval je kot domači učitelj v Budimpešti, na Dunaju in v Angliji; tam se je seznanil s poznejšima državnikoma Benjaminom Disraelijem in Williamom Gladstonom. Veliko je potoval in se seznanil z Johnom Stuartom Millom, Charlesom Dickensom ter kulturnimi in političnimi delavci slovenskega rodu. Veljal je za enega najbolj razgledanih Slovencev. Vneto je podpiral slovenske dijake, med drugimi Josipa Cimpermana ter pohorska rojaka in pisatelja samouka Petra Miklavca in kiparja Franca Bernekerja (temu je tudi denarno pomagal v obdobju študija na dunajski akademiji). Leta 1903 je zapustil Dunaj in se naselil v Mariboru ter še naprej kot mecen podpiral študirajočo mladino in mlade umetnike. Leta 1924 je svoje premoženje, vredno 1,25 milijona dinarjev, zapustil za štipendije ljubljanski univerzi, del bogate knjižnice pa Zgodovinskemu društvu oz. današnji Univerzitetni knjižnici v Mariboru.
Leta 1977 je Univerza v Mariboru promovirala svojega prvega doktorja znanosti. To je postal Miran Mejak, leta 1927 v Celju rojeni ekonomist. Doktoriral je na tedanji visoki ekonomsko-komercialni šoli, današnji ekonomsko-poslovni fakulteti. Dr. Mejak je bil gospodarstvenik, politik in diplomat, ki je v politiko stopil v času vlade Staneta Kavčiča *Posnetek Kasneje je bil med drugim glavni pogajalec Slovenije za nasledstvo nekdanje Jugoslavije. Kot naftni strokovnjak je bil tudi predsednik nadzornega sveta Petrola in svetovalec predsednika vlade, poznejšega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cesarjev privilegij meščanom Radgone
Dediščina diplomata in egiptologa
Svetovljan in mecen
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Meščani Radgone so 21. januarja 1320 od vojvode Friderika pridobili poseben privilegij tovorjenja vina po vsej Štajerski in preostali Avstriji brez carine in mitnine. Do konca 15. stoletja se je radgonsko vinogradništvo močno razvijalo. Meščani ali trgovci so prodajali vino ob določenih tržnih dnevih in v mestnih gostilnah. Med svojimi privilegiji so si radgonski meščani zagotovili tudi prepoved postavljanja gostiln v mestni okolici v razdalji 3,5 km, to pa jim je zagotovilo monopol nad trgovino z vinom.
Pravnik Anton Lavrin je bil ugleden diplomat in egiptolog. Rodil se je leta 1789 v Vipavi. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti je stopil v državno službo pri ministrstvu za trgovino. Bil je avstrijski konzularni upravnik v Palermu, Messini in Neaplju, leta 1828 pa je bil imenovan za avstrijskega generalnega konzula v Palermu. V Aleksandriji je leta 1841 uspešno posredoval v sporu med turško vlado in egiptovskim podkraljem. Sultan ga je zato odlikoval z visokim turškim redom, avstrijski cesar Ferdinand I. pa z viteškim naslovom. Med bivanjem v Aleksandriji je postal pomemben zbiralec in poznavalec staroegiptovskih spomenikov. Večina zbirke diplomata in egiptologa Antona Lavrina je v umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju in ljubljanskem Narodnem muzeju.
V Planici nad Framom se je leta 1842 rodil publicist, mecen in vzgojitelj Pavel Turner. Bil je pravi svetovljan svojega časa. Kot novinar in publicist je sodeloval s številnimi evropskimi časopisi ter spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Diplomiral je leta 1869 iz klasične filologije na Dunaju, 1873. pa je bil promoviran za doktorja prava v Strassburgu kot prvi doktor te univerze. Deloval je kot domači učitelj v Budimpešti, na Dunaju in v Angliji; tam se je seznanil s poznejšima državnikoma Benjaminom Disraelijem in Williamom Gladstonom. Veliko je potoval in se seznanil z Johnom Stuartom Millom, Charlesom Dickensom ter kulturnimi in političnimi delavci slovenskega rodu. Veljal je za enega najbolj razgledanih Slovencev. Vneto je podpiral slovenske dijake, med drugimi Josipa Cimpermana ter pohorska rojaka in pisatelja samouka Petra Miklavca in kiparja Franca Bernekerja (temu je tudi denarno pomagal v obdobju študija na dunajski akademiji). Leta 1903 je zapustil Dunaj in se naselil v Mariboru ter še naprej kot mecen podpiral študirajočo mladino in mlade umetnike. Leta 1924 je svoje premoženje, vredno 1,25 milijona dinarjev, zapustil za štipendije ljubljanski univerzi, del bogate knjižnice pa Zgodovinskemu društvu oz. današnji Univerzitetni knjižnici v Mariboru.
Leta 1977 je Univerza v Mariboru promovirala svojega prvega doktorja znanosti. To je postal Miran Mejak, leta 1927 v Celju rojeni ekonomist. Doktoriral je na tedanji visoki ekonomsko-komercialni šoli, današnji ekonomsko-poslovni fakulteti. Dr. Mejak je bil gospodarstvenik, politik in diplomat, ki je v politiko stopil v času vlade Staneta Kavčiča *Posnetek Kasneje je bil med drugim glavni pogajalec Slovenije za nasledstvo nekdanje Jugoslavije. Kot naftni strokovnjak je bil tudi predsednik nadzornega sveta Petrola in svetovalec predsednika vlade, poznejšega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška.
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov