Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

10. februar - Franc Wels, eden od pionirjev letalstva pri nas

03.02.2023

Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pripovednica, publicistka in urednica Marica Nadlišek Bartol je od leta 1897 do leta 1900 urejala prvi slovenski ženski časopis Slovenka. Rodila se je na današnji dan leta 1867 v Trstu. Po maturi na goriškem učiteljišču je nekaj let poučevala v šolah v tržaški okolici. Pisala je prispevke o književnosti in ženskih vprašanjih in jih objavljala v Slovenskem narodu, Edinosti in Slovenskem svetu. Leta 1889 je v Ljubljanskem zvonu objavila svojo prvo novelo Moja prijateljica. Pozneje je ustvarjala krajšo prozo in leta 1898 objavila roman Fata Morgana. Po zgledu ruskih realistov in na pobudo mentorja Janka Kersnika je Marica Nadlišek Bartol kritično portretirala zlasti tržaško malomeščanstvo, pisala pa je v slogu zmernega poetičnega realizma.

 

Mozaik pionirskega obdobja razvoja letalstva ima pomembne delce tudi v slovenski zgodovini. Med opazne predstavnike sodi Mariborčan Franc Wels. Na začetku dvajsetega stoletja je po vzoru letečega rastlinskega semena razvil brezmotorno brezrepno letalo in z njim tudi letel. To je bil prvi uspešni polet z letalno napravo, težjo od zraka, v Avstro-Ogrski in prvi s takim letalom – "letečim krilom" – na svetu; drsel je 250 m daleč na višini 25 m. Ker mu v naslednjih letih letala ni uspelo prirediti za motorno letenje, se je posvetil drugim stvarem in prijavil več kot trideset patentov, ki pa komercialno niso bili uspešni. V tridesetih letih dvajsetega stoletja se je v svojem letalskem laboratoriju v Mariboru ukvarjal z aerodinamičnimi poskusi in se posvetil predvsem razvoju cikloidnega letala, nekakšnega helikopterja z rotorjem na vodoravni osi. Z načrtovanjem letala, ki bi se lahko navpično dvigovalo in spuščalo ali pa lebdelo nad izbrano točko, se je namreč v tistem času ukvarjal marsikdo. Franc Wels se je rodil pred 150 leti (1873) v Mariboru.

 

Leta 1887 se je v Krupi pri Semiču rodil literarni zgodovinar, esejist in prevajalec Janko Lavrin. V  Rusiji, Franciji in Skandinaviji je študiral slavistiko. Med prvo svetovno vojno je z balkanskega bojišča poročal kot dopisnik moskovskega časopisa Novoje vremja, leta 1917 pa je odšel v Veliko Britanijo. Na univerzi v Nottinghamu je leta 1923 postal profesor za novejšo rusko književnost, bil je tudi dekan in kar trideset let predavatelj. Med drugo svetovno vojno je sodeloval pri slovenskih oddajah londonskega radia. Lavrin je raziskoval najpomembnejše osebnosti in smeri ruske literature 19. in 20. stoletja ter posamezne zahodno- in srednjeevropske avtorje. V tako imenovani psihokritični obravnavi je upošteval sociološke in psihološke plati avtorjevega dela in življenja; večkrat je primerjal po dva značilna avtorja, tudi iz različnih književnosti. Pisal je po večini v angleščini, njegova pomembnejša dela pa so izhajala tudi v drugih svetovnih jezikih. Že leta 1910 je v angleščino prevedel Cankarjevo Hišo Marije Pomočnice, nato pa nadaljeval prevajanje njegovih del ter poezije Prešerna, Župančiča, Bora in drugih. Janko Lavrin je leta 1971 prejel  Prešernovo nagrado.

 

V Gorici se je leta 1919 rodil igralec Aleksander Valič. Družina se je leta 1930 umaknila v Ljubljano, kjer je Aleksander že pri 17 letih nastopal na amaterskem Sokolskem odru. Po fašistični zasedbi se je pridružil partizanom in postal član Frontnega gledališča VII. korpusa. Številne vloge je odigral tudi v filmih (nastopil je že v prvem slovenskem celovečernem igranem filmu Na svoji zemlji) ter v televizijskih in radijskih igrah. Kot režiser je uspešno sodeloval z amaterskimi skupinami, objavil pa je tudi dve knjigi o gledališkem življenju: Frontniki ter Sanje in resničnost. Po osvoboditvi je bil med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Igral je tudi v prvem slovenskem zvočnem celovečernem igranem filmu Na svoji zemlji. *Posnetek Leta 1947 se je preselil v Ljubljano. Aleksander Valič je ustvaril več kot 120 gledaliških ter filmskih vlog in za življenjsko delo leta 2008 dobil Borštnikov prstan.


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

10. februar - Franc Wels, eden od pionirjev letalstva pri nas

03.02.2023

Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pripovednica, publicistka in urednica Marica Nadlišek Bartol je od leta 1897 do leta 1900 urejala prvi slovenski ženski časopis Slovenka. Rodila se je na današnji dan leta 1867 v Trstu. Po maturi na goriškem učiteljišču je nekaj let poučevala v šolah v tržaški okolici. Pisala je prispevke o književnosti in ženskih vprašanjih in jih objavljala v Slovenskem narodu, Edinosti in Slovenskem svetu. Leta 1889 je v Ljubljanskem zvonu objavila svojo prvo novelo Moja prijateljica. Pozneje je ustvarjala krajšo prozo in leta 1898 objavila roman Fata Morgana. Po zgledu ruskih realistov in na pobudo mentorja Janka Kersnika je Marica Nadlišek Bartol kritično portretirala zlasti tržaško malomeščanstvo, pisala pa je v slogu zmernega poetičnega realizma.

 

Mozaik pionirskega obdobja razvoja letalstva ima pomembne delce tudi v slovenski zgodovini. Med opazne predstavnike sodi Mariborčan Franc Wels. Na začetku dvajsetega stoletja je po vzoru letečega rastlinskega semena razvil brezmotorno brezrepno letalo in z njim tudi letel. To je bil prvi uspešni polet z letalno napravo, težjo od zraka, v Avstro-Ogrski in prvi s takim letalom – "letečim krilom" – na svetu; drsel je 250 m daleč na višini 25 m. Ker mu v naslednjih letih letala ni uspelo prirediti za motorno letenje, se je posvetil drugim stvarem in prijavil več kot trideset patentov, ki pa komercialno niso bili uspešni. V tridesetih letih dvajsetega stoletja se je v svojem letalskem laboratoriju v Mariboru ukvarjal z aerodinamičnimi poskusi in se posvetil predvsem razvoju cikloidnega letala, nekakšnega helikopterja z rotorjem na vodoravni osi. Z načrtovanjem letala, ki bi se lahko navpično dvigovalo in spuščalo ali pa lebdelo nad izbrano točko, se je namreč v tistem času ukvarjal marsikdo. Franc Wels se je rodil pred 150 leti (1873) v Mariboru.

 

Leta 1887 se je v Krupi pri Semiču rodil literarni zgodovinar, esejist in prevajalec Janko Lavrin. V  Rusiji, Franciji in Skandinaviji je študiral slavistiko. Med prvo svetovno vojno je z balkanskega bojišča poročal kot dopisnik moskovskega časopisa Novoje vremja, leta 1917 pa je odšel v Veliko Britanijo. Na univerzi v Nottinghamu je leta 1923 postal profesor za novejšo rusko književnost, bil je tudi dekan in kar trideset let predavatelj. Med drugo svetovno vojno je sodeloval pri slovenskih oddajah londonskega radia. Lavrin je raziskoval najpomembnejše osebnosti in smeri ruske literature 19. in 20. stoletja ter posamezne zahodno- in srednjeevropske avtorje. V tako imenovani psihokritični obravnavi je upošteval sociološke in psihološke plati avtorjevega dela in življenja; večkrat je primerjal po dva značilna avtorja, tudi iz različnih književnosti. Pisal je po večini v angleščini, njegova pomembnejša dela pa so izhajala tudi v drugih svetovnih jezikih. Že leta 1910 je v angleščino prevedel Cankarjevo Hišo Marije Pomočnice, nato pa nadaljeval prevajanje njegovih del ter poezije Prešerna, Župančiča, Bora in drugih. Janko Lavrin je leta 1971 prejel  Prešernovo nagrado.

 

V Gorici se je leta 1919 rodil igralec Aleksander Valič. Družina se je leta 1930 umaknila v Ljubljano, kjer je Aleksander že pri 17 letih nastopal na amaterskem Sokolskem odru. Po fašistični zasedbi se je pridružil partizanom in postal član Frontnega gledališča VII. korpusa. Številne vloge je odigral tudi v filmih (nastopil je že v prvem slovenskem celovečernem igranem filmu Na svoji zemlji) ter v televizijskih in radijskih igrah. Kot režiser je uspešno sodeloval z amaterskimi skupinami, objavil pa je tudi dve knjigi o gledališkem življenju: Frontniki ter Sanje in resničnost. Po osvoboditvi je bil med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Igral je tudi v prvem slovenskem zvočnem celovečernem igranem filmu Na svoji zemlji. *Posnetek Leta 1947 se je preselil v Ljubljano. Aleksander Valič je ustvaril več kot 120 gledaliških ter filmskih vlog in za življenjsko delo leta 2008 dobil Borštnikov prstan.


05.01.2024

13. januar - Bogomir Magajna (1904) psihiater in pisatelj

Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

12. januar - Znanstveni inštitut pri Izvršilnem odboru OF (1944)

Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

11. januar - Anton Makovic (1750) in prvo medicinsko strokovno delo v našem jeziku

Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

10. januar - Tončka Marolt (1894) pomembno ime naše folkloristike

Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

9. januar - Anton Aškerc (1856) mojster balad in romanc

Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

8. januar - Franc Kulovec (1884) politični naslednik Antona Korošca

Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

7. januar - Stanislav Škrabec (1844) redovnik in jezikoslovec

Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

6. januar.- pohod 14. divizije NOV in POS na Štajersko (1944)

Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

5. januar - Angela Vode (1892) in “Žena v sedanji družbi”

Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

4. januar - Josip Vošnjak (1834) in resolucija o uvedbi slovenščine v srednje šole

Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

3. januar - 100 let od začetka pouka v "Šoli za sestre" v Ljubljani

Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

2. januar - pred 100 leti se je rodil arhitekt Dušan Moškon

Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

1. januar - Gašper Rojko (1744) rektor Karlove univerze v Pragi

»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.12.2023

31. december - glasbeni zaščitni znak silvestrovega (1971)

Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

30. december - 70 let Krščanske kulturne zveze na Koroškem (1953)

Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

29. december - Ante Trstenjak (1894) slikar med Lužiškimi Srbi

Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

28. december - Vlado Golob (1914) glasbeni pedagog in publicist

Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

27. december - Mitja Gregorač (1923) eden naših najbolj prepoznavnih tenorjev

Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

26. december - Peter Košak (1943) iskanja pesnika pod južnim križem

Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 14 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov