Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

10. februar - Franc Wels, eden od pionirjev letalstva pri nas

03.02.2023

Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pripovednica, publicistka in urednica Marica Nadlišek Bartol je od leta 1897 do leta 1900 urejala prvi slovenski ženski časopis Slovenka. Rodila se je na današnji dan leta 1867 v Trstu. Po maturi na goriškem učiteljišču je nekaj let poučevala v šolah v tržaški okolici. Pisala je prispevke o književnosti in ženskih vprašanjih in jih objavljala v Slovenskem narodu, Edinosti in Slovenskem svetu. Leta 1889 je v Ljubljanskem zvonu objavila svojo prvo novelo Moja prijateljica. Pozneje je ustvarjala krajšo prozo in leta 1898 objavila roman Fata Morgana. Po zgledu ruskih realistov in na pobudo mentorja Janka Kersnika je Marica Nadlišek Bartol kritično portretirala zlasti tržaško malomeščanstvo, pisala pa je v slogu zmernega poetičnega realizma.

 

Mozaik pionirskega obdobja razvoja letalstva ima pomembne delce tudi v slovenski zgodovini. Med opazne predstavnike sodi Mariborčan Franc Wels. Na začetku dvajsetega stoletja je po vzoru letečega rastlinskega semena razvil brezmotorno brezrepno letalo in z njim tudi letel. To je bil prvi uspešni polet z letalno napravo, težjo od zraka, v Avstro-Ogrski in prvi s takim letalom – "letečim krilom" – na svetu; drsel je 250 m daleč na višini 25 m. Ker mu v naslednjih letih letala ni uspelo prirediti za motorno letenje, se je posvetil drugim stvarem in prijavil več kot trideset patentov, ki pa komercialno niso bili uspešni. V tridesetih letih dvajsetega stoletja se je v svojem letalskem laboratoriju v Mariboru ukvarjal z aerodinamičnimi poskusi in se posvetil predvsem razvoju cikloidnega letala, nekakšnega helikopterja z rotorjem na vodoravni osi. Z načrtovanjem letala, ki bi se lahko navpično dvigovalo in spuščalo ali pa lebdelo nad izbrano točko, se je namreč v tistem času ukvarjal marsikdo. Franc Wels se je rodil pred 150 leti (1873) v Mariboru.

 

Leta 1887 se je v Krupi pri Semiču rodil literarni zgodovinar, esejist in prevajalec Janko Lavrin. V  Rusiji, Franciji in Skandinaviji je študiral slavistiko. Med prvo svetovno vojno je z balkanskega bojišča poročal kot dopisnik moskovskega časopisa Novoje vremja, leta 1917 pa je odšel v Veliko Britanijo. Na univerzi v Nottinghamu je leta 1923 postal profesor za novejšo rusko književnost, bil je tudi dekan in kar trideset let predavatelj. Med drugo svetovno vojno je sodeloval pri slovenskih oddajah londonskega radia. Lavrin je raziskoval najpomembnejše osebnosti in smeri ruske literature 19. in 20. stoletja ter posamezne zahodno- in srednjeevropske avtorje. V tako imenovani psihokritični obravnavi je upošteval sociološke in psihološke plati avtorjevega dela in življenja; večkrat je primerjal po dva značilna avtorja, tudi iz različnih književnosti. Pisal je po večini v angleščini, njegova pomembnejša dela pa so izhajala tudi v drugih svetovnih jezikih. Že leta 1910 je v angleščino prevedel Cankarjevo Hišo Marije Pomočnice, nato pa nadaljeval prevajanje njegovih del ter poezije Prešerna, Župančiča, Bora in drugih. Janko Lavrin je leta 1971 prejel  Prešernovo nagrado.

 

V Gorici se je leta 1919 rodil igralec Aleksander Valič. Družina se je leta 1930 umaknila v Ljubljano, kjer je Aleksander že pri 17 letih nastopal na amaterskem Sokolskem odru. Po fašistični zasedbi se je pridružil partizanom in postal član Frontnega gledališča VII. korpusa. Številne vloge je odigral tudi v filmih (nastopil je že v prvem slovenskem celovečernem igranem filmu Na svoji zemlji) ter v televizijskih in radijskih igrah. Kot režiser je uspešno sodeloval z amaterskimi skupinami, objavil pa je tudi dve knjigi o gledališkem življenju: Frontniki ter Sanje in resničnost. Po osvoboditvi je bil med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Igral je tudi v prvem slovenskem zvočnem celovečernem igranem filmu Na svoji zemlji. *Posnetek Leta 1947 se je preselil v Ljubljano. Aleksander Valič je ustvaril več kot 120 gledaliških ter filmskih vlog in za življenjsko delo leta 2008 dobil Borštnikov prstan.


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

10. februar - Franc Wels, eden od pionirjev letalstva pri nas

03.02.2023

Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pripovednica, publicistka in urednica Marica Nadlišek Bartol je od leta 1897 do leta 1900 urejala prvi slovenski ženski časopis Slovenka. Rodila se je na današnji dan leta 1867 v Trstu. Po maturi na goriškem učiteljišču je nekaj let poučevala v šolah v tržaški okolici. Pisala je prispevke o književnosti in ženskih vprašanjih in jih objavljala v Slovenskem narodu, Edinosti in Slovenskem svetu. Leta 1889 je v Ljubljanskem zvonu objavila svojo prvo novelo Moja prijateljica. Pozneje je ustvarjala krajšo prozo in leta 1898 objavila roman Fata Morgana. Po zgledu ruskih realistov in na pobudo mentorja Janka Kersnika je Marica Nadlišek Bartol kritično portretirala zlasti tržaško malomeščanstvo, pisala pa je v slogu zmernega poetičnega realizma.

 

Mozaik pionirskega obdobja razvoja letalstva ima pomembne delce tudi v slovenski zgodovini. Med opazne predstavnike sodi Mariborčan Franc Wels. Na začetku dvajsetega stoletja je po vzoru letečega rastlinskega semena razvil brezmotorno brezrepno letalo in z njim tudi letel. To je bil prvi uspešni polet z letalno napravo, težjo od zraka, v Avstro-Ogrski in prvi s takim letalom – "letečim krilom" – na svetu; drsel je 250 m daleč na višini 25 m. Ker mu v naslednjih letih letala ni uspelo prirediti za motorno letenje, se je posvetil drugim stvarem in prijavil več kot trideset patentov, ki pa komercialno niso bili uspešni. V tridesetih letih dvajsetega stoletja se je v svojem letalskem laboratoriju v Mariboru ukvarjal z aerodinamičnimi poskusi in se posvetil predvsem razvoju cikloidnega letala, nekakšnega helikopterja z rotorjem na vodoravni osi. Z načrtovanjem letala, ki bi se lahko navpično dvigovalo in spuščalo ali pa lebdelo nad izbrano točko, se je namreč v tistem času ukvarjal marsikdo. Franc Wels se je rodil pred 150 leti (1873) v Mariboru.

 

Leta 1887 se je v Krupi pri Semiču rodil literarni zgodovinar, esejist in prevajalec Janko Lavrin. V  Rusiji, Franciji in Skandinaviji je študiral slavistiko. Med prvo svetovno vojno je z balkanskega bojišča poročal kot dopisnik moskovskega časopisa Novoje vremja, leta 1917 pa je odšel v Veliko Britanijo. Na univerzi v Nottinghamu je leta 1923 postal profesor za novejšo rusko književnost, bil je tudi dekan in kar trideset let predavatelj. Med drugo svetovno vojno je sodeloval pri slovenskih oddajah londonskega radia. Lavrin je raziskoval najpomembnejše osebnosti in smeri ruske literature 19. in 20. stoletja ter posamezne zahodno- in srednjeevropske avtorje. V tako imenovani psihokritični obravnavi je upošteval sociološke in psihološke plati avtorjevega dela in življenja; večkrat je primerjal po dva značilna avtorja, tudi iz različnih književnosti. Pisal je po večini v angleščini, njegova pomembnejša dela pa so izhajala tudi v drugih svetovnih jezikih. Že leta 1910 je v angleščino prevedel Cankarjevo Hišo Marije Pomočnice, nato pa nadaljeval prevajanje njegovih del ter poezije Prešerna, Župančiča, Bora in drugih. Janko Lavrin je leta 1971 prejel  Prešernovo nagrado.

 

V Gorici se je leta 1919 rodil igralec Aleksander Valič. Družina se je leta 1930 umaknila v Ljubljano, kjer je Aleksander že pri 17 letih nastopal na amaterskem Sokolskem odru. Po fašistični zasedbi se je pridružil partizanom in postal član Frontnega gledališča VII. korpusa. Številne vloge je odigral tudi v filmih (nastopil je že v prvem slovenskem celovečernem igranem filmu Na svoji zemlji) ter v televizijskih in radijskih igrah. Kot režiser je uspešno sodeloval z amaterskimi skupinami, objavil pa je tudi dve knjigi o gledališkem življenju: Frontniki ter Sanje in resničnost. Po osvoboditvi je bil med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Igral je tudi v prvem slovenskem zvočnem celovečernem igranem filmu Na svoji zemlji. *Posnetek Leta 1947 se je preselil v Ljubljano. Aleksander Valič je ustvaril več kot 120 gledaliških ter filmskih vlog in za življenjsko delo leta 2008 dobil Borštnikov prstan.


08.09.2023

16. september - Razglas o priključitvi Primorske svobodni združeni Sloveniji (1943)

Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

15. september - dr.Viktor Volčjak (1913) in Partizanska bolnica Franja

Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

14. september - prva spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši (1874)

Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca


10.12.2023

17. december

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


08.09.2023

13. september - pretep na železniški postaji na Ptuju (1908)

Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

12. september - Vojaški spopad v okolici Ljubljane (1813)

Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

11. september - Kratki mandat prvega slovenskega deželnega glavarja Kranjske (1871)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

10. september - pred 100 leti se je rodil filmski režiser Jane Kavčič

Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

9. september - Mara Kralj (1909) likovna ustvarjalka

Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

8. september - ko je Italijansko okupacijsko vojaštvo odložilo orožje (1943)

Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

7. september - Niko Kralj, arhitekt - industrijski oblikovalec (1920)

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

6. september - pred 100 leti (1923) se je rodil zadnji YU kralj Peter II.

Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

5. september - 75 let hidroeletrarne Mariborski otok (1948)

Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

4. september - Silvan Furlan (1953) snovalec prvega umetniškega kinematografa pri nas

Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna


27.08.2023

3. september - ko je Postojna mesto postala (1909)

Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča


27.08.2023

2. september - agronom Viktor Repanšek (1913) in nove sorte krompirja

Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

1. september - pred 100 leti (1923) se je v Puconcih rodil književnik Frank Bükvič

Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

31. avgust - »Vranov let v svobodo« s partizansko pomočjo (1944)

Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko


27.08.2023

30. avgust - 1400 let od kronanja kralja Sama (623)

Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

29. avgust - slovenski pilot, junak slovaške vstaje leta 1944

Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"


Stran 20 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov