Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oblast s sankcijami zoper kritike
Škofovstvo v znamenju vojne in delitev
Socialni realist in upornik proti nacizmu
V podonavski monarhiji je začel leta 1863 veljati nov tiskovni zakon, ki je ohranil precej členov starega protirevolucijskega represivnega zakona. Med drugim so bile kaznive vse objave, “ki bi se zdele take, da nekoga razžalijo ali osmešijo ali da osramotijo uradni ugled posameznega vladnega organa ali povzročijo za javni mir in red premisleka vredno razburjenje ali da slabijo zaupanje v vlado”. Sankcije za osumljene takih dejanj niso bile le začasne ali stalne prepovedi izhajanja časopisov, ampak tudi zaporne in denarne kazni za vpletene.
Poznejši ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je bil leta 1907 v Celovcu posvečen v duhovnika. Leta 1919 se je odzval vabilu novoustanovljene teološke fakultete v Ljubljani in postal predavatelj kanonskega prava. Desetletje pozneje ga je papež Pij XI. na prošnjo tedanjega ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča imenoval za škofa koadjutorja, leta 1930 je po Jegličevi odpovedi škofiji postal ljubljanski škof. Okrepil je pastoralno dejavnost, ki jo je leta 1940 strnil na škofijski sinodi v Ljubljani. Pridružil se je papeški obsodbi komunizma in nacizma ter izrazil lojalnost do italijanskih okupacijskih oblasti v upanju da bodo spoštovale obljubljeno avtonomijo Slovencev. Zaradi svoje protikomunistične usmerjenosti se je maja 1945 umaknil na Koroško in pozneje prek Švice odpotoval v Združene države Amerike. Na sodnem procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je bil v odsotnosti obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na 18 let strogega zapora, izgubo državljanskih pravic za deset let in zaplembo celotnega premoženja. Državno tožilstvo Slovenije je leta 1995 sprožilo zahtevo za obnovo procesa. Vrhovno sodišče je leta 2007 sodbo Vojaškega sodišča razveljavilo in jo Okrožnemu sodišču v Ljubljani vrnilo v ponovno sojenje, to pa je leta 2009 kazenski postopek proti škofu Rožmanu ustavilo. Umrl je v Clevelandu, leta 2013 so njegove posmrtne ostane prenesli v ljubljansko stolnico. Nekdanji ljubljanski škof Gregorij Rožman se je rodil pred 140 leti (1883) v vasi Dolinčiče na današnjem avstrijskem Koroškem.
Pisatelj in publicist Jože Kerenčič je leta 1937 diplomiral iz filozofije in pedagogike na ljubljanski filozofski fakulteti. Tam je bil med drugim osrednja osebnost in predsednik levičarskega Akademskega agrarnega kluba “Njiva”. Posvečal se je zlasti vprašanju slovenske vasi in o tem napisal tudi sociološki študiji. Zaradi nedogmatskega pogleda na kmečka vprašanja so ga izključili iz Komunistične partije, vendar to njegovega revolucionarnega delovanja ni pretrgalo. Leta 1941 je v Slovenskih goricah organiziral narodnoosvobodilno odporniško gibanje. Po izdaji so ga Nemci zaradi ilegalnega dela v partiji in OF zaprli ter ga decembra 1941 skupaj z mlajšim bratom Slavkom ustrelili v skupini talcev v Mariboru. Pisateljski dar Jožeta Kerenčiča, tudi enega najopaznejših predstavnikov socialnega realizma v slovenski literaturi, izpričujeta novela “Mati išče mojstra” in med okupacijo uničeni roman “Krmljanec”. Pisatelj, publicist in narodni heroj Jože Kerenčič se je rodil pred 110 leti (1913) v Jastrebcih pri Kogu.
Sociolog in politik Jože Pučnik se je z represijo povojnega režima prvič srečal kot dijak mariborske klasične gimnazije. Pozneje je v Ljubljani študiral filozofijo in primerjalno književnost, spomladi 1958 diplomiral in jeseni istega leta zaradi člankov, objavljenih v Reviji 57, postal politični zapornik. Obsojen je bil na devet let, po petih letih so ga pogojno izpustili in ga po dobrih sedmih mesecih zaradi članka v reviji Perspektive znova zaprli. Po izpustitvi je odšel v Nemčijo, ker pa mu ljubljanska univerza ni hotela izdati potrdila o diplomi, se je tam sprva preživljal kot nekvalificiran delavec, v Hamburgu še enkrat doštudiral in dobil zaposlitev na eni izmed nemških univerz. Nekaj let, ko ni smel čez mejo, se je z domačimi dobival v Celovcu, potem se je v Slovenijo redno vračal in se po upokojitvi konec leta 1989 dokončno vrnil. Sredi osemdesetih je začel objavljati v Novi reviji. V njeni 57. številki s podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je zahteval suverenost Slovenije in ustanavljanje političnih strank. Doktorja Jožeta Pučnika – rodil se je leta 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici –, sta odlikovali doslednost in pripravljenost, da za demokratične ideje žrtvuje tudi svojo osebno svobodo.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Oblast s sankcijami zoper kritike
Škofovstvo v znamenju vojne in delitev
Socialni realist in upornik proti nacizmu
V podonavski monarhiji je začel leta 1863 veljati nov tiskovni zakon, ki je ohranil precej členov starega protirevolucijskega represivnega zakona. Med drugim so bile kaznive vse objave, “ki bi se zdele take, da nekoga razžalijo ali osmešijo ali da osramotijo uradni ugled posameznega vladnega organa ali povzročijo za javni mir in red premisleka vredno razburjenje ali da slabijo zaupanje v vlado”. Sankcije za osumljene takih dejanj niso bile le začasne ali stalne prepovedi izhajanja časopisov, ampak tudi zaporne in denarne kazni za vpletene.
Poznejši ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je bil leta 1907 v Celovcu posvečen v duhovnika. Leta 1919 se je odzval vabilu novoustanovljene teološke fakultete v Ljubljani in postal predavatelj kanonskega prava. Desetletje pozneje ga je papež Pij XI. na prošnjo tedanjega ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča imenoval za škofa koadjutorja, leta 1930 je po Jegličevi odpovedi škofiji postal ljubljanski škof. Okrepil je pastoralno dejavnost, ki jo je leta 1940 strnil na škofijski sinodi v Ljubljani. Pridružil se je papeški obsodbi komunizma in nacizma ter izrazil lojalnost do italijanskih okupacijskih oblasti v upanju da bodo spoštovale obljubljeno avtonomijo Slovencev. Zaradi svoje protikomunistične usmerjenosti se je maja 1945 umaknil na Koroško in pozneje prek Švice odpotoval v Združene države Amerike. Na sodnem procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je bil v odsotnosti obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na 18 let strogega zapora, izgubo državljanskih pravic za deset let in zaplembo celotnega premoženja. Državno tožilstvo Slovenije je leta 1995 sprožilo zahtevo za obnovo procesa. Vrhovno sodišče je leta 2007 sodbo Vojaškega sodišča razveljavilo in jo Okrožnemu sodišču v Ljubljani vrnilo v ponovno sojenje, to pa je leta 2009 kazenski postopek proti škofu Rožmanu ustavilo. Umrl je v Clevelandu, leta 2013 so njegove posmrtne ostane prenesli v ljubljansko stolnico. Nekdanji ljubljanski škof Gregorij Rožman se je rodil pred 140 leti (1883) v vasi Dolinčiče na današnjem avstrijskem Koroškem.
Pisatelj in publicist Jože Kerenčič je leta 1937 diplomiral iz filozofije in pedagogike na ljubljanski filozofski fakulteti. Tam je bil med drugim osrednja osebnost in predsednik levičarskega Akademskega agrarnega kluba “Njiva”. Posvečal se je zlasti vprašanju slovenske vasi in o tem napisal tudi sociološki študiji. Zaradi nedogmatskega pogleda na kmečka vprašanja so ga izključili iz Komunistične partije, vendar to njegovega revolucionarnega delovanja ni pretrgalo. Leta 1941 je v Slovenskih goricah organiziral narodnoosvobodilno odporniško gibanje. Po izdaji so ga Nemci zaradi ilegalnega dela v partiji in OF zaprli ter ga decembra 1941 skupaj z mlajšim bratom Slavkom ustrelili v skupini talcev v Mariboru. Pisateljski dar Jožeta Kerenčiča, tudi enega najopaznejših predstavnikov socialnega realizma v slovenski literaturi, izpričujeta novela “Mati išče mojstra” in med okupacijo uničeni roman “Krmljanec”. Pisatelj, publicist in narodni heroj Jože Kerenčič se je rodil pred 110 leti (1913) v Jastrebcih pri Kogu.
Sociolog in politik Jože Pučnik se je z represijo povojnega režima prvič srečal kot dijak mariborske klasične gimnazije. Pozneje je v Ljubljani študiral filozofijo in primerjalno književnost, spomladi 1958 diplomiral in jeseni istega leta zaradi člankov, objavljenih v Reviji 57, postal politični zapornik. Obsojen je bil na devet let, po petih letih so ga pogojno izpustili in ga po dobrih sedmih mesecih zaradi članka v reviji Perspektive znova zaprli. Po izpustitvi je odšel v Nemčijo, ker pa mu ljubljanska univerza ni hotela izdati potrdila o diplomi, se je tam sprva preživljal kot nekvalificiran delavec, v Hamburgu še enkrat doštudiral in dobil zaposlitev na eni izmed nemških univerz. Nekaj let, ko ni smel čez mejo, se je z domačimi dobival v Celovcu, potem se je v Slovenijo redno vračal in se po upokojitvi konec leta 1989 dokončno vrnil. Sredi osemdesetih je začel objavljati v Novi reviji. V njeni 57. številki s podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je zahteval suverenost Slovenije in ustanavljanje političnih strank. Doktorja Jožeta Pučnika – rodil se je leta 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici –, sta odlikovali doslednost in pripravljenost, da za demokratične ideje žrtvuje tudi svojo osebno svobodo.
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov