Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvo smučarsko tekmovanje
Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno
Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
mPodlaga modernega smučanja v Srednji Evropi in pri nas je bilo nordijsko smučanje; razmahnilo se je zlasti po uspeli grenlandski odpravi norveškega polarnega raziskovalca Fridjofa Nansena. Tako je avstro-ogrska vojska v svoje gorske enote uvedla patrulje na nordijskih smučeh, vendar so jih zaradi drugačnega srednjeevropskega terena skrajšali ter jim dodali kovinsko streme in palici. Prvi par takih smuči pri nas je po zdaj znanih podatkih izdelal mizar Fran Krapež s Predmeje na Trnovski planoti. Proti koncu 19. stoletja so začeli take smuči – “snežke” so jim rekli – uporabljati gozdarji in lovci, prvo smučarsko tekmovanje, povezano sicer z izletom na vrh Goljaka na Trnovski planoti, pa so izvedli na današnji dan leta 1895. Nekateri ga celo štejejo za prvo smučarsko tekmovanje v alpskih deželah. Zmagovalec je dobil dvajset kron in seveda slavo, goriški časopis “Soča” pa je poudaril glavni namen tekmovanja: “Povzdigniti ta 'šport' in praktično pokazati, da za naše gore je snežka po zimi neprecenljive vrednosti.”
Ameriške socialistke so leta 1910 prvič manifestirale za žensko enakopravnost. V spomin na te demonstracije je Klara Zetkin še istega leta na 2. ženski konferenci v Köbenhavnu predlagala 8. marec za mednarodni praznik žensk. Na Slovenskem so ta praznik v socialističnem taboru praznovali vse od razglasitve naprej. Sicer pa so se tudi pri nas ženske bojevale za enakopravnost; tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto dni pozneje. V prizadevanjih za enakopravnost je pomembno leto 1906, ko je na graški univerzi iz filozofije doktorirala Marija Urbas in postala prva Slovenka z doktoratom znanosti iz filozofije. Slovenska ljudska stranka je že 15. maja leta 1920 uvedla splošno volilno pravico na občinskih volitvah – dobili so jo vsi, moški in ženske, ki so bili stari več kot 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Leta 1921 je beograjska oblast odpravila splošno volilno pravico. Ženske so dokončno dobile volilno pravico in s tem enakopravnost leta 1945, ko je bila uzakonjena. Leta 1974 so v jugoslovansko ustavo dodali določilo, da ima vsaka ženska svobodo pri odločanju o rojstvu otrok, tri leta pozneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtve nasilja.
V Kraljevini Italiji je bil 8. marca 1928 sprejet zakon, ki je prepovedal novorojencem dajati smešna ali nemoralna imena ali taka, ki bi žalila italijanski narodni čut. Slovenski otroci na Primorskem so morali imeti od tedaj obvezno italijansko osebno ime. Tako se je popolnoma izrodila italijanska obljuba slovenski in hrvaški narodni manjšini po prvi svetovni vojni, da bo "sončni žarek ... izvor prave svobode in vroče ljubezni". Kljub obljubi, da "bo Italija dala Slovencem več šol, kot so jih imeli pod Avstrijo", so začeli zapirati slovenske šole, slovenske učitelje pa zamenjevati z italijanskimi. Ta politika se je še zaostrila po novi šolski reformi, ki jo je pripravil filozof in avtor doktrine o fašizmu Giovanni Gentile. Ta je v obdobju Mussolinija italijansko šolstvo popolnoma podredil zahtevam fašizma. Večina slovenskih šol je bila zaprta do leta 1928. V tem času je približno 15 tisoč Slovencev in Hrvatov zapustilo Italijo in odšlo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Eksodus je bil posledica brutalnih pritiskov in sistematične raznarodovalne politike.
Povojne slovenske oblasti so v sklopu protiverskega delovanja onemogočale bolnišnično delo redovnicam – sestram usmiljenkam Družbe hčera krščanske ljubezni. Tako so jim prepovedale delo v vseh zdravstvenih, vzgojnih in izobraževalnih zavodih ter v večini socialnih ustanov. 8. marca 1948 so bile sestre prisiljene v enem dnevu zapustiti zdravstvene zavode po Sloveniji, odpuščenih jih je bilo 249. Del redovnic je tudi pozneje, ko so bili nacionalizirani zavodi in nepremičnine v lasti družbe, nekaj časa nadaljeval delo, ki so ga na Slovenskem začele leta 1843, drugi del pa je odšel v bolnišnice v Srbiji in Makedoniji; tam so jih zaradi pomanjkanja strokovnega zdravstvenega osebja, ne glede na politično gonjo, ki je bila tedaj značilna predvsem za Slovenijo, pragmatično zaposlili v tamkajšnjih zdravstvenih zavodih.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje
Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno
Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
mPodlaga modernega smučanja v Srednji Evropi in pri nas je bilo nordijsko smučanje; razmahnilo se je zlasti po uspeli grenlandski odpravi norveškega polarnega raziskovalca Fridjofa Nansena. Tako je avstro-ogrska vojska v svoje gorske enote uvedla patrulje na nordijskih smučeh, vendar so jih zaradi drugačnega srednjeevropskega terena skrajšali ter jim dodali kovinsko streme in palici. Prvi par takih smuči pri nas je po zdaj znanih podatkih izdelal mizar Fran Krapež s Predmeje na Trnovski planoti. Proti koncu 19. stoletja so začeli take smuči – “snežke” so jim rekli – uporabljati gozdarji in lovci, prvo smučarsko tekmovanje, povezano sicer z izletom na vrh Goljaka na Trnovski planoti, pa so izvedli na današnji dan leta 1895. Nekateri ga celo štejejo za prvo smučarsko tekmovanje v alpskih deželah. Zmagovalec je dobil dvajset kron in seveda slavo, goriški časopis “Soča” pa je poudaril glavni namen tekmovanja: “Povzdigniti ta 'šport' in praktično pokazati, da za naše gore je snežka po zimi neprecenljive vrednosti.”
Ameriške socialistke so leta 1910 prvič manifestirale za žensko enakopravnost. V spomin na te demonstracije je Klara Zetkin še istega leta na 2. ženski konferenci v Köbenhavnu predlagala 8. marec za mednarodni praznik žensk. Na Slovenskem so ta praznik v socialističnem taboru praznovali vse od razglasitve naprej. Sicer pa so se tudi pri nas ženske bojevale za enakopravnost; tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto dni pozneje. V prizadevanjih za enakopravnost je pomembno leto 1906, ko je na graški univerzi iz filozofije doktorirala Marija Urbas in postala prva Slovenka z doktoratom znanosti iz filozofije. Slovenska ljudska stranka je že 15. maja leta 1920 uvedla splošno volilno pravico na občinskih volitvah – dobili so jo vsi, moški in ženske, ki so bili stari več kot 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Leta 1921 je beograjska oblast odpravila splošno volilno pravico. Ženske so dokončno dobile volilno pravico in s tem enakopravnost leta 1945, ko je bila uzakonjena. Leta 1974 so v jugoslovansko ustavo dodali določilo, da ima vsaka ženska svobodo pri odločanju o rojstvu otrok, tri leta pozneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtve nasilja.
V Kraljevini Italiji je bil 8. marca 1928 sprejet zakon, ki je prepovedal novorojencem dajati smešna ali nemoralna imena ali taka, ki bi žalila italijanski narodni čut. Slovenski otroci na Primorskem so morali imeti od tedaj obvezno italijansko osebno ime. Tako se je popolnoma izrodila italijanska obljuba slovenski in hrvaški narodni manjšini po prvi svetovni vojni, da bo "sončni žarek ... izvor prave svobode in vroče ljubezni". Kljub obljubi, da "bo Italija dala Slovencem več šol, kot so jih imeli pod Avstrijo", so začeli zapirati slovenske šole, slovenske učitelje pa zamenjevati z italijanskimi. Ta politika se je še zaostrila po novi šolski reformi, ki jo je pripravil filozof in avtor doktrine o fašizmu Giovanni Gentile. Ta je v obdobju Mussolinija italijansko šolstvo popolnoma podredil zahtevam fašizma. Večina slovenskih šol je bila zaprta do leta 1928. V tem času je približno 15 tisoč Slovencev in Hrvatov zapustilo Italijo in odšlo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Eksodus je bil posledica brutalnih pritiskov in sistematične raznarodovalne politike.
Povojne slovenske oblasti so v sklopu protiverskega delovanja onemogočale bolnišnično delo redovnicam – sestram usmiljenkam Družbe hčera krščanske ljubezni. Tako so jim prepovedale delo v vseh zdravstvenih, vzgojnih in izobraževalnih zavodih ter v večini socialnih ustanov. 8. marca 1948 so bile sestre prisiljene v enem dnevu zapustiti zdravstvene zavode po Sloveniji, odpuščenih jih je bilo 249. Del redovnic je tudi pozneje, ko so bili nacionalizirani zavodi in nepremičnine v lasti družbe, nekaj časa nadaljeval delo, ki so ga na Slovenskem začele leta 1843, drugi del pa je odšel v bolnišnice v Srbiji in Makedoniji; tam so jih zaradi pomanjkanja strokovnega zdravstvenega osebja, ne glede na politično gonjo, ki je bila tedaj značilna predvsem za Slovenijo, pragmatično zaposlili v tamkajšnjih zdravstvenih zavodih.
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov