Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!”
Operni umetnik iz Trsta
Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Politik in diplomat Janez Vajkard Auersperg, član ene že od srednjega veka najpomembnejših plemiških rodbin pri nas, je bil svetovalec avstrijskih cesarjev Ferdinanda III. In Leopolda I. Leta 1653 je bil imenovan za državnega kneza, cesar pa mu je podelil tudi fevd v Šleziji. Med drugim je bil poslanik v Haagu, sodeloval pa je tudi pri sklenitvi miru, s katero se je končala tridesetletna vojna – spopadi zaradi verskih sporov med protestanti in katoliki. Njegova zamisel o zvezi katoliških držav Avstrije, Francije in Španije se ni uresničila, zaradi političnega spletkarjenja s Francozi pa so ga pozneje pregnali z dunajskega dvora na Kranjsko. Janez Vajkard Auersperg je dal v Dolenjskih Toplicah zgraditi prvo kopališko stavbo in bil med snovalci Auerspergove palače oziroma poznejšega knežjega dvorca v Ljubljani. Rodil se je leta 1615 v Žužemberku.
Ko so si v začetku 19. stoletja začele Postojnsko jamo ogledovati tudi kronane glave, je postala še znamenitejša in bila vse bolj obiskana. Tako sta na današnji dan leta 1857 v Postojnsko jamo stopila cesar Franc Jožef Prvi in cesarica Elizabeta. Organizatorji visokega obiska so uredili poti in jih posuli z drobnim belim peskom; navozili so ga za več tisoč voz. Gorelo je približno 15.000 luči, v veliki dvorani se je razlival rdeč bengalični ogenj, v zrak so spuščali raznobarvne balone, gosta pa je ob vhodu pozdravljal velik osvetljen napis: “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Po ogledu jame – cesarica in dvorni dami so si njene lepote ogledovale iz nosilnic – je dal zadovoljni cesar vsem tistim, ki so sodelovali pri lepšanju jame in pripravi sprejema, razdeliti 120 zlatnikov, 20 tolarjev in 70 srebrnikov.
Operni pevec Robert Primožič je po študiju leta 1912 debitiral v slovenskem gledališču v Trstu. Pozneje je bil angažiran v Zagrebu in Budimpešti, od leta 1929 do smrti pa je bil član ljubljanske Opere. Primožič je bil pevec z odličnimi glasovnimi sposobnostmi in prefinjenim občutkom za vokalno interpretacijo in gledališko igro. S svojim širokim repertoarjem se je uvrstil med vrhunske operne umetnike. Slišali ga bomo v vlogi Figara v operi Seviljski brivec *Posnetek, Operni pevec Robert Primožič se je rodil pred 130-imi leti (1893.) v Trstu.
V noči na 12. marec leta 1938 je nacistična Nemčija zasedla Avstrijo in jo nasilno priključila k tretjemu rajhu; to dejanje je v zgodovini znano kot anšlus. Zaradi odkritega nasprotovanja nacionalsocializmu na avstrijskem Koroškem so domači nacisti že prvi dan zasedbe zaprli nekaj manjšinskih voditeljev, med njimi tudi nekdanjega poslanca in tedanjega podpredsednika Slovenske prosvetne zveze Vinka Poljanca. Za posledicami bivanja v zaporu je že avgusta istega leta umrl in tako postal prva žrtev nacističnega novega reda med slovenskimi duhovniki. Nacistične oblasti so takoj tudi omejile delo manjšin in med drugim zasegle ključe Mohorjeve hiše v Celovcu, v kateri je bil sedež več slovenskih osrednjih organizacij. Poleg tega so številne slovenske duhovnike pregnali v Nemčijo; tam so nekateri umrli v zaporih ali koncentracijskih taboriščih.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!”
Operni umetnik iz Trsta
Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Politik in diplomat Janez Vajkard Auersperg, član ene že od srednjega veka najpomembnejših plemiških rodbin pri nas, je bil svetovalec avstrijskih cesarjev Ferdinanda III. In Leopolda I. Leta 1653 je bil imenovan za državnega kneza, cesar pa mu je podelil tudi fevd v Šleziji. Med drugim je bil poslanik v Haagu, sodeloval pa je tudi pri sklenitvi miru, s katero se je končala tridesetletna vojna – spopadi zaradi verskih sporov med protestanti in katoliki. Njegova zamisel o zvezi katoliških držav Avstrije, Francije in Španije se ni uresničila, zaradi političnega spletkarjenja s Francozi pa so ga pozneje pregnali z dunajskega dvora na Kranjsko. Janez Vajkard Auersperg je dal v Dolenjskih Toplicah zgraditi prvo kopališko stavbo in bil med snovalci Auerspergove palače oziroma poznejšega knežjega dvorca v Ljubljani. Rodil se je leta 1615 v Žužemberku.
Ko so si v začetku 19. stoletja začele Postojnsko jamo ogledovati tudi kronane glave, je postala še znamenitejša in bila vse bolj obiskana. Tako sta na današnji dan leta 1857 v Postojnsko jamo stopila cesar Franc Jožef Prvi in cesarica Elizabeta. Organizatorji visokega obiska so uredili poti in jih posuli z drobnim belim peskom; navozili so ga za več tisoč voz. Gorelo je približno 15.000 luči, v veliki dvorani se je razlival rdeč bengalični ogenj, v zrak so spuščali raznobarvne balone, gosta pa je ob vhodu pozdravljal velik osvetljen napis: “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Po ogledu jame – cesarica in dvorni dami so si njene lepote ogledovale iz nosilnic – je dal zadovoljni cesar vsem tistim, ki so sodelovali pri lepšanju jame in pripravi sprejema, razdeliti 120 zlatnikov, 20 tolarjev in 70 srebrnikov.
Operni pevec Robert Primožič je po študiju leta 1912 debitiral v slovenskem gledališču v Trstu. Pozneje je bil angažiran v Zagrebu in Budimpešti, od leta 1929 do smrti pa je bil član ljubljanske Opere. Primožič je bil pevec z odličnimi glasovnimi sposobnostmi in prefinjenim občutkom za vokalno interpretacijo in gledališko igro. S svojim širokim repertoarjem se je uvrstil med vrhunske operne umetnike. Slišali ga bomo v vlogi Figara v operi Seviljski brivec *Posnetek, Operni pevec Robert Primožič se je rodil pred 130-imi leti (1893.) v Trstu.
V noči na 12. marec leta 1938 je nacistična Nemčija zasedla Avstrijo in jo nasilno priključila k tretjemu rajhu; to dejanje je v zgodovini znano kot anšlus. Zaradi odkritega nasprotovanja nacionalsocializmu na avstrijskem Koroškem so domači nacisti že prvi dan zasedbe zaprli nekaj manjšinskih voditeljev, med njimi tudi nekdanjega poslanca in tedanjega podpredsednika Slovenske prosvetne zveze Vinka Poljanca. Za posledicami bivanja v zaporu je že avgusta istega leta umrl in tako postal prva žrtev nacističnega novega reda med slovenskimi duhovniki. Nacistične oblasti so takoj tudi omejile delo manjšin in med drugim zasegle ključe Mohorjeve hiše v Celovcu, v kateri je bil sedež več slovenskih osrednjih organizacij. Poleg tega so številne slovenske duhovnike pregnali v Nemčijo; tam so nekateri umrli v zaporih ali koncentracijskih taboriščih.
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov