Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem

Med dobro ohranjene gradove na Slovenskem sodi tudi grad Grimšče na Rečíci pri Bledu. Janez Vajkard Valvazor ga je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« opisal takega, kot ga je pozidal Ahac, vitez Grimšic, med reformacijo. Njegov rod sega v 11. stoletje, v 14-em je tam živela družina svobodnjakov, v novem veku pa listine omenjajo graščake že kot barone. Med člani stare družine so bili učenjaki in veliki ljubitelji umetnosti.
Najznamenitejši je bil Jurij, baron Grimšic, rojen na današnji dan, verjetno leta 1670. Med drugim je njegovo ime zapisano med darovalci knjig za prvo javno knjižnico ljubljanske Academíe operosórum; to pomeni, da je bil baron njen član, v Ljubljani pa je vzdrževal tudi slikarsko šolo, o kateri ni ohranjenih kaj dosti podatkov.

Leta 1867 se je v Veržeju rodil teolog in zgodovinar Franc Kovačič. Bil je papežev hišni prelat, konzistorialni svetnik in profesor bogoslovja v Mariboru. Zavzemal se je za močnejše znanstveno delovanje, še posebno na področju raziskovanja zgodovine; tako naj bi na Štajerskem zavrli germanizacijo. Zasnoval je temelje Zgodovinskega društva, ustanovljenega leta 1903. Mariboru je dalo knjižnico, muzej in arhiv ter leto dni pozneje Časopis za zgodovino in narodopisje. Napisal je številne filozofske razprave, objavljene so bile v slovenskem in tujem tisku, kot izvedenec za slovensko etnično mejo pa je leta 1919 sodeloval v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Prizadeval si je predvsem za to, da bi Prekmurje priključili k Jugoslaviji. *Posnetek Pravi zgodovinar Franc Čuš z Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru. Za Franca Kovačiča velja ocena, da je bil osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja.

Kipar  France Rotar je leta 1962 diplomiral v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Parizu in v Umetniški livarni v Veroni. Leta 1992 je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, za svoje delo pa je prejel Jakopičevo nagrado. Kot poznavalec kovin in mojster livarskih postopkov je ustvarjal predvsem v bronu, pa tudi v nerjavečem jeklu, kamnu in lesu. V šestdesetih letih so se njegove plastike približale obliki krogle, ki je bila dolgo stalnica njegovega kiparstva. Nekateri veliki kipi so postavljeni v naravnem in urbanem okolju, v Ljubljani na primer “Fontana s kroglo” na Taboru, “Razrezana krogla” pred Moderno galerijo in “Blok” pred palačo Smelt. France Rotar se je rodil pred 90-imi leti (1933) v Ljubljani.

Zveza slovenskih organizacij je ena izmed krovnih organizacij koroških Slovencev. Ustanovljena je bila kot naslednica  Demokratične fronte delovnega ljudstva. Danes je zbirna in nadstrankarska narodnopolitična organizacija koroških Slovencev z liberalno usmeritvijo. Njen prvi predsednik je bil dr. Franci Zwitter. Zveza slovenskih organizacij je bila ustanovljena pred podpisom Avstrijske državne pogodbe – 25. marca 1955.