Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana
Prva tlakovana ulica v Ljubljani
Vzorno gospodarjenje z gozdovi
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na mestu današnje Ljubljane je v rimskem obdobju stala naselbina Emona. Nastala je kot vojaško legijsko taborišče, po rimski osvojitvi Podonavja pa je bila zaledna postojanka. Za časa cesarja Avgusta so taborišče spremenili v civilno naselje Emona, v katerem so živeli odsluženi vojaki. Antična Emona je cvetela, dokler je bila v varnem zaledju rimskega cesarstva, vdori ljudstev, ki so čez Ljubljansko kotlino prodirala v Italijo, pa so povzročili njeno nazadovanje. Iz rimskega obdobja se je ohranilo veliko ostankov. Ko so izkopavali temelje za Kazino na Kongresnem trgu, so 16. aprila 1836 odkrili skoraj popolnoma ohranjen pozlačen bronasti kip Rimljana, kapitel korintskega stebra in marmorno levjo glavo. Kip je domnevno predstavljal rimskega senatorja v značilni togi, ki je v levi roki nekoč po vsej verjetnosti držal svitek. O njem je leta 1844 prvi obširneje pisal Anton Jelouschek v časopisu Carniolia. V razpravah je obveljalo, da gre za podobo Emonca, prebivalca Emone, predhodnika današnjega ljubljanskega meščana. Izvirnik Emonca, ki je bil najverjetneje del nagrobnika, je danes shranjen v ljubljanskem Narodnem muzeju, njegova kopija na rekonstruiranem korintskem stebru pa v bližini nekdanjih emonskih vrat opozarja na zgodovinsko izročilo Ljubljane in njene rimske predhodnice Emone.
Medtem ko so bile vsaj nekatere ulice na Dunaju in v Gradcu že asfaltirane, so na prašnih makadamskih ulicah Ljubljane začeli polagati prvi tlak šele 16. aprila leta 1844. S hrastovimi kockami, ki so bile prepojene s posebno lesno barvo, so poskusno tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi. S kakovostjo lesnega tlaka so bili zadovoljni, vendar je pomanjkanje denarja v mestni blagajni kmalu razblinilo zamisli o nadaljnjem tlakovanju ljubljanskih ulic in trgov.
Gozdni posestnik in industrialec Edvard Pogačnik je leta 1906 v Lehnu na Pohorju kupil približno 200 hektarjev gozdov v zelo slabem stanju. Neodvisno od razvoja kontrolne metode gojenja in gospodarjenja z gozdovi v tujini je uvedel svojo lastno kontrolno metodo – redno merjenje lesnih zalog in natančno evidentiranje posekanega drevja. V štirih desetletjih je izredno izboljšal kakovost gozda, saj je letne prirastke povečal s štirih na 12 kubičnih metrov na hektar. Po drugi svetovni vojni je Gozdarskemu inštitutu Slovenije izročil bogato dokumentacijo o svojih gozdovih, ti pa so postali inštitutov raziskovalni projekt. Edvard Pogačnik se je rodil leta 1877 v Cerknici.
Harmonikar, aranžer in pedagog Vital Ahačič se je po diplomi na fakulteti za strojništvo v Ljubljani zapisal glasbeni ustvarjalnosti. Kot eden vodilnih izvajalcev na kromatični harmoniki je sodeloval z narodno-zabavnim ansamblom Zadovoljni Kranjci in najdlje z Ansamblom Borisa Kovačiča, vodil pa je tudi svoj trio in spremljal številne pevke in pevce narodnih pesmi. Posnel je več kot petsto skladb in priredb ljudskih pesmi. S sestro, pevko Marijo Ahačič Pollak je posnel tri kasete, nekaj več kot sto priredb, predvsem ljudskih pesmi, pa je izšlo na zgoščenkah. Svoje znanje strojništva in glasbe je združil tudi pri razvoju harmonik v podjetju Melodija iz Mengša. Tako pa v njegovi priredbi in izvedbi zveni koroška narodna z naslovom: »Kako bom ljubila« *Posnetek Harmonikar, aranžer in pedagog Vital Ahačič – vrsto let je bil tudi alpinist in član Gorske reševalne službe – se je rodil pred 90 leti (1933) v Tržiču.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana
Prva tlakovana ulica v Ljubljani
Vzorno gospodarjenje z gozdovi
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na mestu današnje Ljubljane je v rimskem obdobju stala naselbina Emona. Nastala je kot vojaško legijsko taborišče, po rimski osvojitvi Podonavja pa je bila zaledna postojanka. Za časa cesarja Avgusta so taborišče spremenili v civilno naselje Emona, v katerem so živeli odsluženi vojaki. Antična Emona je cvetela, dokler je bila v varnem zaledju rimskega cesarstva, vdori ljudstev, ki so čez Ljubljansko kotlino prodirala v Italijo, pa so povzročili njeno nazadovanje. Iz rimskega obdobja se je ohranilo veliko ostankov. Ko so izkopavali temelje za Kazino na Kongresnem trgu, so 16. aprila 1836 odkrili skoraj popolnoma ohranjen pozlačen bronasti kip Rimljana, kapitel korintskega stebra in marmorno levjo glavo. Kip je domnevno predstavljal rimskega senatorja v značilni togi, ki je v levi roki nekoč po vsej verjetnosti držal svitek. O njem je leta 1844 prvi obširneje pisal Anton Jelouschek v časopisu Carniolia. V razpravah je obveljalo, da gre za podobo Emonca, prebivalca Emone, predhodnika današnjega ljubljanskega meščana. Izvirnik Emonca, ki je bil najverjetneje del nagrobnika, je danes shranjen v ljubljanskem Narodnem muzeju, njegova kopija na rekonstruiranem korintskem stebru pa v bližini nekdanjih emonskih vrat opozarja na zgodovinsko izročilo Ljubljane in njene rimske predhodnice Emone.
Medtem ko so bile vsaj nekatere ulice na Dunaju in v Gradcu že asfaltirane, so na prašnih makadamskih ulicah Ljubljane začeli polagati prvi tlak šele 16. aprila leta 1844. S hrastovimi kockami, ki so bile prepojene s posebno lesno barvo, so poskusno tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi. S kakovostjo lesnega tlaka so bili zadovoljni, vendar je pomanjkanje denarja v mestni blagajni kmalu razblinilo zamisli o nadaljnjem tlakovanju ljubljanskih ulic in trgov.
Gozdni posestnik in industrialec Edvard Pogačnik je leta 1906 v Lehnu na Pohorju kupil približno 200 hektarjev gozdov v zelo slabem stanju. Neodvisno od razvoja kontrolne metode gojenja in gospodarjenja z gozdovi v tujini je uvedel svojo lastno kontrolno metodo – redno merjenje lesnih zalog in natančno evidentiranje posekanega drevja. V štirih desetletjih je izredno izboljšal kakovost gozda, saj je letne prirastke povečal s štirih na 12 kubičnih metrov na hektar. Po drugi svetovni vojni je Gozdarskemu inštitutu Slovenije izročil bogato dokumentacijo o svojih gozdovih, ti pa so postali inštitutov raziskovalni projekt. Edvard Pogačnik se je rodil leta 1877 v Cerknici.
Harmonikar, aranžer in pedagog Vital Ahačič se je po diplomi na fakulteti za strojništvo v Ljubljani zapisal glasbeni ustvarjalnosti. Kot eden vodilnih izvajalcev na kromatični harmoniki je sodeloval z narodno-zabavnim ansamblom Zadovoljni Kranjci in najdlje z Ansamblom Borisa Kovačiča, vodil pa je tudi svoj trio in spremljal številne pevke in pevce narodnih pesmi. Posnel je več kot petsto skladb in priredb ljudskih pesmi. S sestro, pevko Marijo Ahačič Pollak je posnel tri kasete, nekaj več kot sto priredb, predvsem ljudskih pesmi, pa je izšlo na zgoščenkah. Svoje znanje strojništva in glasbe je združil tudi pri razvoju harmonik v podjetju Melodija iz Mengša. Tako pa v njegovi priredbi in izvedbi zveni koroška narodna z naslovom: »Kako bom ljubila« *Posnetek Harmonikar, aranžer in pedagog Vital Ahačič – vrsto let je bil tudi alpinist in član Gorske reševalne službe – se je rodil pred 90 leti (1933) v Tržiču.
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov