Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. maj – praznik dela
Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona
Bela krajina dobi muzej
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj, pesnik in pridigar Jakob Gomilšak je bil po študiju bogoslovja v Gradcu pridigar v Trstu. Zbiral je ljudske pesmi in pisal vesele študentovske in domoljubne pesmi. Med njimi so najbolj znane: tako imenovana Prleška himna »Dere sen ja mali bija«, »študentska himna« »Študent na putu« in domoljubna »Slovenec sem«, ki je z Ipavčevim napevom skoraj ponarodela. Bil je tudi velik dobrotnik. Ob skrbi za domače je svoje prihranke pogosto daroval različnim organizacijam in društvom. Pesnik, poljudni pisec domoznanskih člankov, zbiratelj ljudskega blaga, pisec biografskih in zgodovinskih prispevkov ter potopisov Jakob Gomilšak se je rodil pred 180 leti (1843) v kraju Biš v Slovenskih goricah.
1. maj, praznik dela, ima svoje korenine v Chicagu, kjer je leta 1886 v boju za delavske pravice stavkalo 610 tisoč delavcev. V spopadu s policijo je izgubilo življenje enajst ljudi. Na kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo ta dan vsako leto praznik delavske solidarnosti. Na ozemlju današnje Slovenije so ga prvič praznovali že naslednje leto. Kljub takrat velikemu deležu kmečkega prebivalstva so prvomajske manifestacije leta 1890 potekale skoraj po celotnem narodnostnem območju. *Posnetek Praznovanje se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice – slišali ste melodijo Prvomajski pozdrav v izvedbi godbe Štorski železarji. Temu je sledil sprevod delavcev, ki so se skupaj napotili na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, potem pa poveselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja – nagelj in značko. Prvi maj je tudi cerkveni praznik. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal praznik Jožefa Delavca za vso Cerkev. Njegova utemeljitev se je glasila, naj bo 1. maj za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, naj naredi tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.
Literarni zgodovinar Martin Jevnikar je po študiju slavistike v Ljubljani v Rimu ubranil doktorat. Od 1945 do upokojitve je bil profesor slovenščine in zgodovine na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa v Trstu ter tudi ravnatelj na Nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu. Od leta 1963 je bil dvanajst let predavatelj slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Padovi, od leta 1972 pa je predaval tudi na Univerzi v Vidmu. Pod Zavezniško vojaško upravo je bil tudi član komisije za izdajo slovenskih šolskih knjig. Sam in s sodelavci je napisal jezikovne vadnice, berila, pregled književnosti. *Posnetek V samozaložbi je izdal štiri knjige pod naslovom Vsebine slovenskih leposlovnih del, v katerih je predstavil glavna dela slovenskih pisateljev od Antona Tomaža Linharta do Mimi Malenšek. Neprecenljivo delo je opravil pri Primorskem slovenskem biografskem leksikonu, ki je od leta 1974 dve desetletji izhajal v snopičih, nato pa izšel v štirih zajetnih knjigah. Pri nastajanju leksikona je sodeloval od samega začetka, od leta 1981 pa ga je tudi urejal. Literarni zgodovinar Martin Jevnikar se je rodil pred 110 leti (1913) na Spodnjem Brezovem pri Višnji gori.
Zamisel o muzeju v Beli krajini je zaživela, ko so v Metliki ustanovili Muzejsko društvo, šele leta 1949 pa so se zanj odprle tudi prave možnosti. Belokranjski muzej so slovesno odprli 1. maja 1951, ko so v treh proštijskih sobah obiskovalcem pokazali prve zasnove arheološke, kulturnozgodovinske in etnološke zbirke, v sobi mestne hiše pa so razstavili predmete narodnoosvobodilnega boja. Prva tri desetletja je bil njegov ravnatelj Jože Dular, ki je poskrbel, da se je Belokranjski muzej razvil v pomembno kulturno ustanovo z obsežno stalno razstavo, bogatim arhivom in knjižnico.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
1. maj – praznik dela
Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona
Bela krajina dobi muzej
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj, pesnik in pridigar Jakob Gomilšak je bil po študiju bogoslovja v Gradcu pridigar v Trstu. Zbiral je ljudske pesmi in pisal vesele študentovske in domoljubne pesmi. Med njimi so najbolj znane: tako imenovana Prleška himna »Dere sen ja mali bija«, »študentska himna« »Študent na putu« in domoljubna »Slovenec sem«, ki je z Ipavčevim napevom skoraj ponarodela. Bil je tudi velik dobrotnik. Ob skrbi za domače je svoje prihranke pogosto daroval različnim organizacijam in društvom. Pesnik, poljudni pisec domoznanskih člankov, zbiratelj ljudskega blaga, pisec biografskih in zgodovinskih prispevkov ter potopisov Jakob Gomilšak se je rodil pred 180 leti (1843) v kraju Biš v Slovenskih goricah.
1. maj, praznik dela, ima svoje korenine v Chicagu, kjer je leta 1886 v boju za delavske pravice stavkalo 610 tisoč delavcev. V spopadu s policijo je izgubilo življenje enajst ljudi. Na kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo ta dan vsako leto praznik delavske solidarnosti. Na ozemlju današnje Slovenije so ga prvič praznovali že naslednje leto. Kljub takrat velikemu deležu kmečkega prebivalstva so prvomajske manifestacije leta 1890 potekale skoraj po celotnem narodnostnem območju. *Posnetek Praznovanje se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice – slišali ste melodijo Prvomajski pozdrav v izvedbi godbe Štorski železarji. Temu je sledil sprevod delavcev, ki so se skupaj napotili na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, potem pa poveselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja – nagelj in značko. Prvi maj je tudi cerkveni praznik. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal praznik Jožefa Delavca za vso Cerkev. Njegova utemeljitev se je glasila, naj bo 1. maj za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, naj naredi tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.
Literarni zgodovinar Martin Jevnikar je po študiju slavistike v Ljubljani v Rimu ubranil doktorat. Od 1945 do upokojitve je bil profesor slovenščine in zgodovine na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa v Trstu ter tudi ravnatelj na Nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu. Od leta 1963 je bil dvanajst let predavatelj slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Padovi, od leta 1972 pa je predaval tudi na Univerzi v Vidmu. Pod Zavezniško vojaško upravo je bil tudi član komisije za izdajo slovenskih šolskih knjig. Sam in s sodelavci je napisal jezikovne vadnice, berila, pregled književnosti. *Posnetek V samozaložbi je izdal štiri knjige pod naslovom Vsebine slovenskih leposlovnih del, v katerih je predstavil glavna dela slovenskih pisateljev od Antona Tomaža Linharta do Mimi Malenšek. Neprecenljivo delo je opravil pri Primorskem slovenskem biografskem leksikonu, ki je od leta 1974 dve desetletji izhajal v snopičih, nato pa izšel v štirih zajetnih knjigah. Pri nastajanju leksikona je sodeloval od samega začetka, od leta 1981 pa ga je tudi urejal. Literarni zgodovinar Martin Jevnikar se je rodil pred 110 leti (1913) na Spodnjem Brezovem pri Višnji gori.
Zamisel o muzeju v Beli krajini je zaživela, ko so v Metliki ustanovili Muzejsko društvo, šele leta 1949 pa so se zanj odprle tudi prave možnosti. Belokranjski muzej so slovesno odprli 1. maja 1951, ko so v treh proštijskih sobah obiskovalcem pokazali prve zasnove arheološke, kulturnozgodovinske in etnološke zbirke, v sobi mestne hiše pa so razstavili predmete narodnoosvobodilnega boja. Prva tri desetletja je bil njegov ravnatelj Jože Dular, ki je poskrbel, da se je Belokranjski muzej razvil v pomembno kulturno ustanovo z obsežno stalno razstavo, bogatim arhivom in knjižnico.
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov